vir moški spol (-a …) die Quelle (energetski Energiequelle, pomožni Hilfsquelle, pisni Schriftquelle, pravni Rechtsquelle, primarni Primärquelle, sekundarni Sekundärquelle, svetlobni Lichtquelle, vodni Wasserquelle, zgodovinski Geschichtsquelle, denarja Geldquelle, dohodka Einnahmequelle, hrane Nahrungsquelle, hrupa Lärmquelle, infekcije/okužbe Infektionsquelle, informacij Informationsquelle, Nachrichtenquelle, motenj Störungsquelle, napak Fehlerquelle, nevarnosti Gefahrenquelle, okužbe Ansteckungsquelle, sevanja Strahlenquelle, toplote Wärmequelle, zaslužka Erwerbsquelle)
iz prvega vira aus erster Quelle
viri množina Quellen množina, das Quellenmaterial, v knjigah: die Literaturangabe
naravni viri množina natürliche Hilfsquellen, Ressourcen množina
izpričan v virih quellenmäßig
nauk o virih die Quellenkunde
kritična obravnava vira die Quellenkritik
navajanje vira der Quellennachweis, die Quellenangabe
pas varstva vodnih virov das Quellschutzgebiet
preučevanje virov das Quellenstudium
raziskovanje (zgodovinskih) virov die Quellenforschung
seznam virov das Quellenverzeichnis
zbirka virov das Quellenwerk, die Quellensammlung
Zadetki iskanja
- vîr vîra m, mn. vírovi in vȉrovi
1. vir, vrelec: voda izvire u viru
2. tolmun, krnica: ispod ovih brzaca voda silom raširi i udubi korito, ono su virovi, otkud gotovo nevidljivo otiče
3. vrtinec: opasni virovi u Drini; uvući čovjeka u vir beskrajnih raspravljanja - vir -a m
1. izvor
2. sursă; resursă - vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)
I.
1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.
2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.
3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.
4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.
5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.
6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.
7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).
8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —
II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan. - vír source; (izvir) spring, well; fountain; figurativno authority, origin
iz najboljšega víra on the best authority
zanesljiv vír reliable source
iz zanesljivega víra (pogovorno) straight from the horse's mouth
víri finančnih sredstev (the) sources of funds
novice iz prvega víra first-hand news (ali information)
vem to iz dobrega víra I know it from a good source (ali on good authority), pogovorno I got it from the horse's mouth
navedite mi víre give me your authority
iz najboljšega víra on the best authority
sklicevati se na víre to quote one's sources - vír1 source ženski spol (tudi figurativno) , fontaine ženski spol
po virih puisé (ali conforme) aux sources mêmes
vir dohodkov source de revenus
vir pomoči ressource ženski spol
topel vir source chaude (ali thermale)
zgodovinski vir source historique
navedba virov indication ženski spol des sources
proučevanje virov étude ženski spol des sources
vedeti iz zanesljivega vira savoir de source certaine (ali de bonne source) - vír2 (sova uharica) grand duc
- vír (-a) m
1. fonte, sorgente:
zajeti vodo pri viru attingere l'acqua alla sorgente
2. sorgente, fonte; riserva, risorsa; ricettacolo:
svetlobni, toplotni viri sorgenti luminose, termiche
energetski vir fonte di energia
viri delovne sile riserve di manodopera
vir okužbe ricettacolo di contagio
3. pren. (besedilo, oseba, ki daje podatke) fonte:
materialni, pisni, ustni viri fonti materiali, scritte, orali
(zvedeti) iz dobro obveščenih virov (venir a sapere) da fonti ben informate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiž. vir dobička vigna
vir dohodka cespite
pejor. vir (nepoštenega)
zaslužka mangiatoia - vír -a v. sova uharica
- vír -a m izvor, vrelo: vodni vir; toplotni vir
izvor topline: svetlobni vir; zgodovinski vir
povijesni (-ve-), istorijski izvor - vír1 (izvir) fuente f (tudi fig) ; manantial m
topel vir fuente termal, terma f
vir pomoči recurso m
vir toplote fuente de calor
navedba virov indicación f de las fuentes
proučevanje (raziskovanje) virov estudio m (investigación f) de las fuentes
ustrezno virom, po virih según (ali de acuerdo con) las fuentes
črpati iz dobrih virov (fig) beber en buenas fuentes
vedeti iz zanesjivega vira saber de fuente segura (ali de fuente autorizada) - vír2 (sova uharica) buho m
- vír -a m., дже́рело -а с., ресу́рс -у ч.
- вир -у ч., vrtínec -nca m., tolmún -a m.
- sēmi-vir -virī, m (sēmi in vir)
1. napol (na pol) mož, polmož = napol mož in napol žival: Chiron, Nessus (dva Kentavra) O., bos (= Minotaurus) O.
2. dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: PLIN., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.
3. metaf. (pesn. tudi kot adj.)
a) skopljenec: HIER., famuli VARR. AP. NON. (o Kibelinih svečenikih, imenovanih Galli), ingens semivir IUV. (o Kibelinem svečeniku), semiviri chori SIL., iuvenem exsectis virilibus semivirum reddit LACT.
b) nemoški, babji, (po)mehkužen: LACT., ille Paris cum semiviro comitatu V. semivir Phryx V., STAT.
c) sramodejec (o moških, sicer imenovanih pathici ali molles viri, obscaeni viri), „nastavljač“: errare ait homines, qui … caedem pertinere ad illos semiviros crederent L., impure ac semivir LUCAN. - septem-vir -virī, m član sedmerice pri opravljanje kake službe, septémvir (septemvír): CI.; nav. pl. septemvirī -ōrum in -virûm, m sedmeri možje, združba ali odbor sedmerih mož, sedmerica, septémviri (septemvíri)
1. septemviri epulones L. (gl. epulō).
2. (za razdeljevanje državnih zemljišč): nullos septemviros fuisse CI., septemvirum acta sustulimus CI. - sē-vir in sex-vir -virī, m, pl. sēvirī (skrajšano VIvir, VIviri ali IIIIIIvir, IIIIIIviri) član šesterice (šestorice), član kolegija šesterih mož, šesteríčnik, sévir: sexvir Augustalis PETR. eden izmed šesterice višjih svečenikov na čast Avgustu.
- sex-vir, gl. sē-vir.
- trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:
I. redni oblastniki:
1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.
2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.
3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —
II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):
1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.
2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.
3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.
4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.
5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.
6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.
7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.
8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet. - vīgintī-vir -virī, m, gl. vīgintī.