Franja

vej|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
brez vej astrein
čiščenje vej die Astreinigung
kleščenje vej die Abästung, die Entastung
obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

2.
veja znanosti der Wissenschaftszweig

véja branche ženski spol , rameau moški spol

glavna veja maîtresse branche
stranska veja branche latérale
glavna (stranska) veja rodu ligne principale (collatérale)
cepiti se na veje se ramifier
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir, ne pas faire fortune

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

véja ž
1. grana: drevo z -ami; suha, glavna, stranska veja
suha, suva, glavna, sporedna grana; priti na zeleno -o
poboljšati svoj položaj; točili pod -o s
dozvolom vlasti krčmiti svoje vino
2. ogranak, loza: glavna veja dinastije Nemanjićev; stranska veja naše rodovine
pobočni ogranak našeg roda

véja -e ž
1. creangă, cracă
2. ramificaţie
3.
□ veja znanosti ramură, branşă

vêja branch; bough; (podružnica) branch (of a business, of a company), branch business, branch company, sister company

priti na zeleno vêjo (figurativno) to begin to thrive, to begin to prosper

vêja (tanka) rama f ; ramo m (tudi fig) ; (v lesu, deski) nudo m

glavna (stranska) veja rodu línea f principal (colateral)
cepiti se na veje ramificarse
ne priti na zeleno vejo (fig) no tener éxito, no prosperar; no llegar a ser algo (en la vida), fam no hacer carrera

vêja -e ž., галу́за -и ж., гі́лка -и ж., сук -а́ ч.

odvajalna veja ženski spol agronomija in vrtnarstvo der Zugast

ogrodna veja ženski spol agronomija in vrtnarstvo der Gerüstast, der Leittrieb

rodna veja ženski spol agronomija in vrtnarstvo der Tragast

sapnična veja ženski spol der Luftröhrenast
sapnični veji Stammbronchien množina

zelena veja ženski spol ein grüner Zweig
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen

v m nepromj. ili promj. ve veja, dvadeset treće slovo abecede; mali v; veliki V; napiši z malim ve, z malim vejem

atmosferska kemija stalna zveza
(veja kemije) ▸ légköri kémia
Radikali so pomembni pri procesu gorenja, atmosferski kemiji, polimerizaciji, plazemski kemiji, biokemiji in mnogih drugih kemičnih procesih. ▸ A gyökök fontos szerepet játszanak az égésben, a légköri kémiában, a polimerizációban, a plazmakémiában, a biokémiában és számos más kémiai folyamatban.

borovčev pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ fenyő

brezov [é] (-a, -o) Birken- (list Birkenblatt, šiba die Birkenrute, veja der Birkenzweig, voda das Birkenwasser)
brezova metla der Reisigbesen

brezov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ nyírfaZa eno metlo potrebujem deset brezovih metlic, izdelam pa jo lahko s 'štilom' ali brez njega. ▸ Egy seprűhöz tíz nyírfaseprű szükséges, akár nyéllel, akár nyél nélkül is elkészítem.
Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. ▸ A nyírfavesszőből készült kosarat tárolásra vagy különféle dolgok szállítására használják.
Sopomenke: brezin

2. (izdelan iz brezovega lesa) ▸ nyírfa
3. (o pijači) ▸ nyírfaPovezane iztočnice: brezov sok, brezova voda

4. (o snovi) ▸ nyírfa

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

cipresa samostalnik
Cupressus (drevo) ▸ ciprusPovezane iztočnice: kalifornijska cipresa, montereyska cipresa, močvirska cipresa