Franja

ved|er [é/ê] (-ra, -ro) človek: heiter, frohsinnig; nebo: heiter
vedra narava die Frohnatur
pod vedrim nebom im Freien, unter freiem Himmel
z vedrega neba aus heiterem Himmel

véder serene; cloudless; clear; (vesel) cheerful, merry

kot blisk z védrega neba like a bolt from the blue
védra starost serene old age
védro vreme serene (ali fair) weather
véder dan bright day
pod védrim nebom (taborjenje, prenočevanje) in bivouac, (v šotoru) under canvas

véder serein, clair, beau , (vesel) gai, enjoué , (dobre volje) de bonne humeur

pod vedrim nebom en plein air, à la belle étoile
kot strela z vedrega neba comme un coup de tonnerre (ali foudre)

véder (-dra -o) adj.

1. sereno:
vedro vreme tempo sereno

2. gioviale, gaio, allegro, placido, sereno:
biti vedrega značaja essere di temperamento gioviale

véder vedra -ó i véder -dra -o
1. vedar: -o nebo, pod -im nebom
2. vedar, raspoložen: -e misli; -o razpoloženje

véder sereno; claro ; (vesel) alegre ; (dobre volje) de buen humor

postati zopet veder (nebó) despejarse, (vreme) serenarse
pod vedrim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
udariti kot strela z vedrega neba caer como (ali producir el efecto de) una bomba

véder prid., весе́лий прикм.

véder vêdra -o prid.
1. senin, clar, limpede
2. senin, vesel

alacer -cris -e, redko alacris -e (: Enn. fr., Ter., V.; alacer kot f: Ap.), adv. alacriter

1. razburjen, vzburjen, razvnet: quid tu es tristis? quidve es alacris? Ter., multos alacres exspectare, quid statuatur Ci. radovedno pričakujejo.

2. živahen, živ, ognjevit, isker, vnet, z veseljem pripravljen kaj storiti: impetus Pl., clamor L., Cu., alacrior clamor T., equum alacrem laetus aspexit Ci., alacris (Dares)... Aeneae stetit ante pedes V.; ad bella suscipienda Gallorum alacer et promptus est animus C., alacrior ad rem gerendam N.; alacres saltu (sup.) S. fr.; alacriter viridis Plin.

2. veder, čil, dobre volje, vesel (naspr. tristis, maestus, humilis, perterritus): Catilina alacer atque laetus Ci., ex alacri atque laeto erat humilis atque demissus C., postquam omnium animos alacrīs videt S., an timebant, ne... alacres perterritum superare non possent? Ci., alacri et prompto ore atque vultu... intueri Ci., (Anchises) alacris palmas utrasque tetendit V.; alacres animo sumus Ci. ep.; alacer gaudio Cu., Ph. od veselja razvnet, alacer odio Stat., laetus et alacer velut optimis rebus Sen. ph. izredno vesel in dobre volje; alacriter in certamen consurgere Amm., alacrius certamen repetere Iust. Enalaga: alacris voluptas V. vedra slast, enses alacres Cl. čvrsti za mah na mah.

alegre vesel, zadovoljen, veder; dobre volje, malo vinjen

alegre de cascos nepremišljen, lahkomiseln
juego alegre igra z velikim vložkom
vida alegre lahkoživo življenje

aprico agg. (m pl. -chi) knjižno

1. sončen, prisojen

2. svetel, veder

aprīcus 3

1. blagi sončni toploti izpostavljen, sončen, prisojen (naspr. opācus): hortus, loci Ci., aggere in aprico spatiari H., a. rura H., colles L., loca Col.; subst. aprīcum -ī, n sončen kraj, osoje (nav. v pl.): Plin.; pren. sončna svetloba: quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H. čas postavi na svetlo.

2. pren.
a) ki se sonči, ki ljubi sonce (pesn.): apricis statio gratissima mergis V., a. arbor O., apricos necte flores H., a. senes Pers.
b) veder, jasen: caeli status Col., mensis Col., apricissimus dies Col.; tudi = gorak, topel: aprici flatus Col. topli južni vetrovi, a. sol Ap., spiritus Amm.

aristophanic [æristɔfǽnik] pridevnik
aristofanski
figurativno šaljiv, vesel, veder

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

bȉstar -tra -o bister, jasen, svetel, čist, veder: -a voda, glava; bistar glas

bȍdar -dra -o (rus. bodryj)
1. boder, veder, čil, vesel
2. buden, čuječ

bonanzoso veder (vreme); srečen

brightish [bráitiš] pridevnik
precej jasen, veder

buoyant [bɔ́iənt] pridevnik (buoyantly prislov)
plavajoč, dvigajoč se, lahek
figurativno vesel, veder, čil, isker; naraščajoč, dvigajoč se (cene)

candidus 3, adv. -ē (candēre)

1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.

2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.

3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q.