Franja

vedeževanj|e srednji spol (-a …) das Wahrsagen; iz kart: das Kartenlegen

vedeževánje fortune-telling, soothsaying; divination; prophecy

vedeževánje divination ženski spol , prédiction ženski spol de l'avenir ; (iz kart) cartomancie ženski spol , (iz roke) chiromancie ženski spol

vedeževánje (-a) n divinazione, sortilegio, vaticinio; mantica:
vedeževanje iz kart cartomanzia

vedeževánje adivinación f ; profecía f ; presagio m ; predicción f de lo futuro ; (iz kart) cartomancía f , (iz roke) quiromancía f

vedeževánje -a s., ворожі́ння -я с.

adivinación ženski spol vedeževanje, vedeževalstvo

adivinanza ženski spol uganka; vedeževanje

augurātiō -ōnis, f (augurāre)

1. vedeževanje, prerokovanje: ex passeribus Ci.

2. vedeštvo, preroška znanost: Lact.

augurātus (st.lat. augerātus po Prisc.) -ūs, m (augurāre)

1. avgurstvo, avgurska čast (služba): lituus..., quod clarissimum est insigne auguratus Ci., auguratu praeditus T., auguratum accipere Plin. iun.

2. vedeževanje, prerokovanje: Tert.

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.

auspicio m (pl. -ci)

1. hist. vedeževanje (po ptičjem letu)

2. knjižno znamenje:
essere di buon auspicio biti dober znak
cominciare qcs. sotto infausti auspici kaj začeti, česa se lotiti ob neugodnih znamenjih

3. voščilo, želja:
è nostro auspicio che la squadra vinca želimo, da moštvo zmaga

4. pren. pokroviteljstvo:
la mostra fu inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti

cantus¹ -ūs, m (canere)

1. petje, opevanje, pesem: L., Lucr. idr., Sirenum Ci., bestiae saepe immanes cantu flectuntur Ci., sine cantu amburi Ci. brez žalostinke, funera cantu lusuque celebrare Val. Max., cantu tremulo H. s tresočim glasom, truci cantu Cu. z divjim vpitjem, citharae et cantūs peritus T., cantūs movete V. zapojte, verbosa cantu laudum suarum Graecia Val. Max.; o živalih: c. avium Ci., corvi Ci. krakanje, galli Ci., Vulg., perdicis O. pedpedikanje.

2. o glasbilih glas, ton, zvok, glasba, sviranje: Sen. ph., c. bucinarum Ci., cantu vocum et nervorum et tibiarum Ci., c. tubarum L., citharae H., Lact.; tudi tibicinum Cu.

3. occ.
a) bajalna (čarovna) pesem, bajalne (čarovne) besede, zagovor: cantu (iuvenes) vertere in pisces O., somnum dederant cantus magicaeque potentia linguae O., cantus vicinis fruges traducit ab agris... Tib. (I, 19 22), amores cantibus aut herbis solvere posse Tib., magici cantus Col. poet.
b) vedeževanje, prerokba: avis Tib., veridici cantus Cat.

chiromancie [kirɔmɑ̃si] féminin vedeževanje (iz potez z dlani)

coniectūra -ae, f (conicere)

1. domneva, domnevanje, dozdevek, dozdevanje, domneven sklep (zaključek): Pl., Ter., Varr., C., Corn., Q. idr., neque id coniecturā prospiciebamus, sed iam experti videbamus Ci., cum res non coniecturā, sed oculis ac manibus teneretur Ci., aliquid coniecturā adsequi Ci. ali consequi Ci. ep. kaj uganiti, si qua coniectura sit mentis divinae L. če se sme izreči kaka domneva o …; poseb.: ex quibus coniecturam facere de omnibus rebus potestis Ci. o vsem sklepati, ex lucri magnitudine coniecturam capio furti atque praedae Ci. po veliki razsipnosti lahko sklepam o tatvini; z ACI: ex diei tempore coniecturam capere in castra perventum C.; pogosto z odvisnim vprašanjem: coniecturam facere, quantum quisque animi … habere videatur Ci.

2.
a) razlaganje sanj, tolmačenje sanj ali znamenj, uganjevanje, vedeževanje; absol.: coniecturam (sc. somnii) postulans Enn. fr., numquam hodie quivi ad coniecturam (sc. somnii) evadere Pl., haec ostentorum genera ad coniecturam aliquā interpretatione revocantur Ci.; z objektnim gen.: facilis c. huius somnii Ci., si iam fieri possit vera c. somniorum Ci., fiunt certae divinationum coniecturae a peritis Ci., augurium ratio est et coniectura futuri O.; s subjektnim gen.: non fefellit c. eorum, qui … Suet.
b) ret. tisti del dokazovanja, ki sloni na domnevanju, domneva, dozdeva, pridomislek: Q., in his omnibus coniecturam inducere Ci. obliko domneve.

divination [divinéišən] samostalnik
slutnja; prerokovanje, vedeževanje; ugibanje; napoved

divination [-sjɔ̃] féminin vedeževanje, prerokovanje; bistrovidnost, intuicija; domneva, predvidevanje, slutnja

divination de l'avenir napovedovanje bodočnosti

divinazione f

1. vedeževanje

2. ekst. prerokovanje, prerokba; razodetje

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

fortune-telling [fɔ́:čənteliŋ] samostalnik
vedeževanje