Franja

vedež [é] moški spol (-a …) der Wisser; der Wahrsager

védež érudit moški spol , savant moški spol ; (vedeževalec) devin moški spol

védež (-a) m

1. veggente; knjiž. vaticinatore, vate

2. sapiente, saggio; conoscitore, esperto; pejor. saccente

védež m
1. znalac: ko bi bil vedež, bi ne bil revež
da sam stvar znao, ne bi bio sad u nesreći
2. gatar, vidovnjak, proricač, predskazivač: trojanski vedež

védež (vedeževalec) adivino m ; erudito m ; glej vedec

adivinador moški spol vedeževalec, vedež

adivino moški spol vedeževalec, vedež

augurātor -ōris, m (augurāre) vedež(evalec), prerok: It., Ambr.

augure [ogür] masculin, histoire avgur, vedež; vedeževalec; (pred)znak, znamenje

oiseau masculin de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
être de bon, de mauvais augure naznanjati, pomeniti srečo, nesrečo
cela n'est pas de bon augure to ne naznanja nič dobrega
être bon augure biti dober vedeževalec
en accepter l'augure upati, da se bo napovedani dogodek uresničil
on dit que l'automne sera très beau; j'en accepte l'augure pravijo, da bo jesen zelo lepa; upam, da bo res tako

divinateur, trice [-tœr, tris] adjectif preroški, vedeževalski; masculin, féminin vedež, vedeževalec, -lka

instinct masculin divinateur vedeževalski, preroški dar
puissance féminin divinatrice vedeževalska, preroška moč

divinatore

A) m (f -trice) videc; vedež; vedeževalec, vedeževalka; prerok, prerokinja

B) agg. (f -trice) vedeževalski, vedežen; preroški

divino moški spol vedež, vedeževalec

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

fakir [fakir] masculin fakir; vedež

fātidicus 3 (fātum in dīcere) usodo naznanjajoč, prerokujoč, vedežujoč: Plin., Amm., Cl., anus Ci., vates V., O., Val. Fl., genitor V., deus (= Apollo) O., Themis O., numen Plin. iun., libri Suet., Aug. = Sibiline knjige, puella Suet.; subst. fātidicus -ī, m vedež(evalec), prerok: qui futura praedivinando solent fari, fatidici dicti Varr., interpretari fatidicorum effata Ci.

gátalac -aoca m vedež, bajalec

gonétalac -aoca m
1. ugankar
2. vedež

hariolus (narečno fariolus) -i, m (prim. haruspex) vedež(evalec), prerok, vražar (večinoma v zaničlj. pomenu), predvsem vrsta ljudi, ki so v Rimu, poseb. na Velikem dirkališču, prerokovali iz zvezd tistim, ki niso mogli za nasvet vprašati ne zunanjih preročišč ne Kaldejcev (astrologov) ne haruspeksov, potem sploh vedež, tudi drobogledec: Pl., Ter., Enn., Ca., Corn., Ci., Ph., Iust., Ap., Vulg., Isid.

Opomba: Gen. pl. ariolûm: Ap.

haru-spex (aru-spex) -spicis, m (iz indoev. kor. *haru- drob in speciō, ere, haruspex torej = drobogledec; kor. *haru- se kaže v gr. χόρδη, lat. hīra, hīlla, hariolus, hernia)

1. haruspeks, drobogledec, vedeževalec iz znamenj, razlagalec znamenj; haruspeksi so bili prvotno etruščanski, potem tudi v Rimu domači vedeževalci, ki so prerokovali iz drobovja žrtvovanih živali (poseb. iz srca, jeter, pljuč in žolča) ter bili zelo v čislih: Ca., Varr., Val. Max., Lucan., Iuv. idr., ut haruspices, augures, harioli, vates, coniectores nobis essent colendi Ci., quo quidem tempore cum haruspices ex tota Etruria convenissent Ci., haruspices ludos pollutos esse dicunt Ci., ex fatis Sibyllinis haruspicumque responsis Ci., quid enim habet haruspex, cur pulmo incisus etiam in bonis extis dirimat tempus … ? Ci., Mario per hostias dis supplicanti magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., Tyrrhenae gentis h. O.

2. metaf. sploh vedež(evalec), prerok: per haruspicem … tyrannum interficiendum curavit N., utinam patriae sim vanus haruspex! Pr., Armenius vel Commagenus h. Iuv.

mag -i m

1. vedež

2. čarovnik

3. vrač