Franja

vendar [ə]

1. (kljub vsemu) doch, dennoch, immerhin; (kljub temu) trotzdem
in vendar und doch
torej vendar also doch

2. (toda) jedoch, aber, allerdings
vendar pa jedoch, (kajpak) freilich
(samo) nur

3. (že enkrat) doch, doch schon (einmal) (pridi vendar! komm doch schon (einmal)!); (ja, le) doch (pridi vendar! komm doch!); (pa ja) doch
saj vendar ja (saj vendar veš … du weißt ja …)

4.
vendar enkrat/vendar že endlich

vendar obvezati (rano); figurativno za-, pre-slepiti

vendarse los ojos oči si prevezati

véndar yet, still; however

toda véndarle but yet
véndarle (vseeno) nevertheless, notwithstanding
véndarle bo še zmagal he will win yet
čudno, nenavadno je, a véndarle resnično it is strange and yet true
véndarle je res it is true all the same; it is true for all that
véndarle je dober dečko he's a good fellow for all that
ni hladno danes, véndar bi jaz na vašem mestu vzel površnik it is mild today, still I should take my coat if I were you
pomagaj mi véndar! do help me!
saj véndar delam! I do work!

véndar pero; empero

vendarle no obstante
sedi vendar! ¡pero siéntate!
napravite to vendar! ¡hágalo, pues!
počakaj vendar malo! ¡pero espera un poco!
tega vendar ne misliš resno? no lo dirás en serio, ¿verdad?
ko bi vendar prišel! ¡ojalá viniese!, ¡si viniera!

vèndar cependant, pourtant, toutefois, quand même, tout de même

vendarle néanmoins, nonobstant, malgré cela
sedi vendar! mais assieds-toi donc!
in vendar! et pourtant!
vendar je prišel il est quand même venu

vèndar

A) adv.

1. veramente, cionondimeno:
daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
odpri vendar suvvia, apri!
kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo

vèndar (ven) pril.
1. ta: povej vendar, kaj se je zgodilo
ta kaži što se dogodilo
2. e, kamo: če bi vendar spregovoril
e da je progovorio, kamo da je progovorio

vèndar (ven) vezn. ali, ipak: sicer zna, vendar ne razume dobro

vèndar člen., vez., проте́ спол., присл.; одна́к спол., присл.; але́ спол.

vèndar

I. prisl. totuşi

II. vez. însă, dar

anyway [éniwei]

1. prislov
nekako, kakorkoli

2. veznik
vendar, kljub temu

bandažírati med vendar

benché cong.

1. čeprav, dasi:
benché sia tardi, passerò a prenderti čeprav je že pozno, pridem pote

2. toda, vendar

3. (v funkciji okrepitve) niti, pa četudi:
il benché minimo niti najmanjši
non fa il benché minimo sforzo niti malo se ne potrudi

bensì cong.

1. ampak, temveč:
non bisogna indugiare, bensì agire ne smemo se obotavljati, ampak moramo kaj storiti

2. a, resda, vendar, pač:
l'ho trattato male, bensì a malincuore grdo sem ravnal z njim, čeprav nerad

cependant [səpɑ̃dɑ̃] adverbe medtem; vendar, toda, pa, ali

cependant que medtem ko

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

ciononostante avv. (ciò nonostante) kljub temu, vendar

comunque

A) avv. kakorkoli že, sploh, sicer

B) cong.

1. kakorkoli:
comunque stiano le cose, ci devi una spiegazione naj bo kakor koli že, dolžan si nam pojasnilo

2. vendar

dar conj. a, vendar, toda

doch¹ Adverb saj, saj vendar, also doch torej le; in Befehlssätzen: no, že, vendar, že enkrat (komm doch endlich pridi že enkrat, sei doch still bodi že enkrat tiho, bodi no tiho!); in Wunschsätzen: le, ja