Franja

ustreza|ti [é] (-m)

1. zahtevam, pričakovanju, predpisu: entsprechen, genügen; -gemäß sein
ne ustrezati -widrig sein
(naročilu auftragsgemäß, auftragswidrig, normi normgemäß, normwidrig)
v vsem/zelo malo ustrezati pričakovanjem nichts/sehr zu wünschen [übriglassen] übrig lassen

2. komu: (jemandem) zusagen, konvenieren
ne ustrezati (jemandem) nicht in den Kram passen

3. (biti točen) zutreffen

ustrézati to suit; to answer, to meet, to correspond; ➞ ustreči

ponudba ustreza povpraševanju the supply meets the demand
to bo ustrezalo mojim zahtevam, željam this will suit my requirements
to vino mi ne ustreza (prija) this wine does not suit me
če ti to ustreza if it suits you
ti ustreza (= ti je prav) priti jutri? does it suit you to come tomorrow?

ustrézati correspondre à, répondre à, être conforme à; convenir à

prečrtati, kar ne ustreza biffer (ali rayer) la mention inutile

ustrézati (-am) imperf.

1. corrispondere, rispondere; essere adatto, adeguato:
take ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu strade non adeguate al traffico moderno
ustrezati pričakovanjem rispondere alle aspettative

2. adm. essere conforme, essere in conformità:
pogodba ustreza predpisom il contratto è in conformità con le norme

3. accontentare, soddisfare; confare:
skušala mu je v vsem ustrezati cercava di accontentarlo in tutto
dati vsakemu, kar mu (najbolje) ustreza dare a ciascuno ciò che meglio gli si confà

ustrézati -am odgovarati: to ne ustreza resnici
to ne odgovara istini; prošnja ne ustreza predpisom
molba ne odgovara propisima; ustrezati željam
udovoljavati željama

ustrézati glej ustreči

ustrezati potrebi corresponder a la necesidad
ustrezati zahtevam satisfacer las exigencias
ustrezati predpisom estar conforme a las prescripciones
ustrezati svojemu namenu convenir; ser a próposito; ser conveniente
uspeh ustreza pričakovanjem el resultado corresponde a las esperanzas

ustrézati -am nedov., відповіда́ти -да́ю недок., догоджа́ти -джа́ю недок., підхо́дити -джу недок.

ustrézati -am nedov.
1. a corespunde; a se potrivi
2. a conveni; a satisface

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

answer² [á:nsə ameriško ǽnsə]

1. prehodni glagol (to)
odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje)

2. neprehodni glagol
odgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokoren

to answer the bell (ali door, door bell) iti odpret vrata
to answer a bill of exchange izplačati menico
to answer a call odgovoriti po telefonu, odzvati se klicu
to answer a debt poravnati dolg
it doesn't answer ni vredno
to answer s.o.'s expectations izpolniti pričakovanja koga
to answer in law odzvati se vabilu sodišča
money answers all things denar vse zmore
to answer to the name slišati na ime
to answer a prayer uslišati molitev
to answer the purpose ustrezati namenu
to answer a question odgovoriti na vprašanje
to answer a riddle rešiti uganko
to answer a summons odzvati se vabilu
to answer back ostro zavrniti
to answer up hitro odgovoriti

befit [bifít] prehodni glagol
prilegati se, ustrezati; spodobiti se

bilanciare

A) v. tr. (pres. bilancio)

1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

3. držati, ohranjati v ravnotežju

B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama

coincidir sovpasti, istočasno se zgoditi; strniti se; ustrezati; strinjati se (con z)

comodare² v. intr. impers. (pres. cōmoda) ustrezati, odgovarjati:
fate come vi comoda storite, kot vam je prav

competō -ere -petīvī (petiī) -petītum skupno težiti za čim, od tod

I. intr.

1. strniti (strinjati) se, stikati se: ubi viae competunt Varr., si cacumina in unum competant Col., ubi recti angulorum competant ictus Plin.; pren. (časovno) strniti (strinjati) se, obenem (hkrati) primerjati se: initium finemque miraculi cum Othonis exitu competisse T., ut neque messium feriae aestati neque vindemiarum auctumno competerent Suet.

2. po kakovosti prilegati se, zlagati se, ustrezati čemu, primeren čemu biti, sposoben za kaj biti; abs.: si loci situs ita competit Col., si cuiusquam neptium suarum competeret aetas Suet.; brezos.: si ita competit Col. ali si ita competit, ut … Sen. ph. če se tako ujame; z dat.: si cuncta competunt voto Col., tanto Othonis animo nequaquam corpus … competiit Suet.; z in in acc.: ut in unitatem illa competant Sen. ph.

3. po moči kos biti, zmožen biti, pripraven biti, močan (krepak) biti, moč (sposobnost) imeti za kaj: neque animo neque auribus aut linguā competere S. ap. Non., ut vix ad arma capienda … competeret animus L., militiae nescii oppidani neque oculis neque auribus satis competebant T.

4. (o pravnih zadevah) pristati (pristojim) komu, iti komu, dovoljen biti komu: scientia bonorum et malorum, quae sola philosophiae competit Sen. ph., actio competit alicui Dig., c. in aliquem Q., c. adversus aliquem Dig., poena competit in aliquem Ap. —

II. trans.

1. skupno (hkrati, obenem) doseči hoteti ali doseči poskušati kaj, skupno stremeti (težiti) za čim, skupno poganjati se za kaj: Aug., unum locum Iust., unam speciosam (puellam) Aur.

2. pristojno —, zakonito (po zakonu) terjati ali zahtevati: bona Cod. Th. — Od tod adj. pt. pr. competēns -entis primeren, prikladen, ustrezen: remedium Icti.; z dat.: Icti., personae rebus competentes Ap.; s praep.: ratio etymologiae cum sententia vocabuli c. Gell., interdicta in hanc rem competentia Icti. Adv. competenter primerno, prikladno, spodobno, kakor se spodobi: Ap., Dig.; komp. competentius Hier.; superl. competentissimē Ap.

conform [kənfɔ́:m]

1. prehodni glagol
figurativno (to) prilagoditi, prilagajati, spraviti v sklad

2. neprehodni glagol (to)
prilagoditi, podvreči, pokoriti se; ustrezati, biti v skladu; priznati veljavo anglikanski cerkvi

consonar [-ue-] biti v soglasju, soglašati; ustrezati

convenir* [kɔ̃vnir] verbe intransitif

1. prijati, biti všeč, ustrezati, biti primeren, ustrezen (à quelqu'un za koga); spodobiti se

il convient spodobi se, treba je
se convenir ustrezati, ugajati drug drugemu

2. strinjati se, soglašati, sporazumeti se (de quelque chose o čem); dogovoriti se; priznati, dopustiti (de quelque chose kaj)

ils sont convenus du prix sporazumeli so se za ceno
il faut convenir qu'il a raison treba je priznati, da ima prav
il en a convenu priznal je to
il a été convenu que ... bilo je dogovorjeno, da ...
comme convenu kot dogovorjeno
c'est convenu velja, drži; to je dogovorjeno

convenir* (glej venir) soglašati, zediniti se; domeniti se, dogovoriti se; sniti se, sestati se, zbrati se; prijati, ugajati; koristiti; ustrezati; spodobiti se; pripadati

convenir con una opinión soglašati z nekim mnenjem
convenir en algo zediniti se o čem, privoliti v kaj, odobriti kaj
convengo que... priznam, da ...
convengo en ello sem za to
conviene (hacerlo) treba je (to napraviti), spodobi se, umestno je
me conviene prav mi je, ustreza mi
al enfermo le conviene reposo bolnik je potreben počitka
(conviene) a saber namreč
según convenga po mili volji
convenirse zediniti se (en, a, con o)
convenirse con alg. zediniti se s kom, dogovoriti se

corespúnde corespúnd vi. ustrezati, biti v skladu