ustavlja|ti (-m) ustaviti (langsam, immer wieder) anhalten, [stehenbleiben] stehen bleiben, stoppen ➞ → ustaviti; krvavitev: hemmen, stillen
ùstavljati -ām (se) ustavljati (se), zadrževati (se): voda se ustavlja
ustávljati
ustavljati se komu résister à, s'opposer à, tenir tête à quelqu'un
ustavljati se čemu se refuser à, répugner à, se regimber contre quelque chose
ustavljati se skušnjavi résister à la tentation
ustávljati (-am) | ustáviti (-im)
A) perf., imperf.
1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina
2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco
B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.
1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel
2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne
3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
ustávljati -am
I. obustavljati, zaustavljati, prekidati
II. ustavljati se
1. zastajkivati
2. jed se mu ustavlja
ne jede mu se
ustávljati glej ustaviti
ustavljati se komu, čemu resistir a alg, a a/c; oponerse a alg; oponer resistencia a alg
ustavljati se skušnjavi resistir a la tentación
ustávljati -am nedov., зупиня́ти -ня́ю недок., припиня́ти -ня́ю недок., затри́мувати -мую недок., спиня́ти -ня́ю недок.
ustavlja|ti se (-m) ustaviti (langsam, immer wieder) anhalten, [stehenbleiben] stehen bleiben, stoppen ➞ → ustaviti se; govor, krvavitev: stocken
ustávljati se -am se nedov., зупиня́тися -ня́юся недок.
arrest1 [ərést] prehodni glagol
ustaviti, ustavljati; zadržati, prijeti, aretirati; privlačiti; prikleniti, ovirati; preprečiti; izključiti, odklopiti
pravno to arrest judgement odložiti obsodbo
to arrest s.o.'s attention pritegniti pozornost
arrestare
A) v. tr. (pres. arrēsto)
1. ustaviti, ustavljati; prekiniti (tudi pren.):
arrestare un'emorragia zaustaviti krvavitev
arrestare l'avanzata nemica zaustaviti sovražnikovo prodiranje
l'arbitro arrestò il gioco sodnik je prekinil igro
2. aretirati, prijeti, zapreti
B) ➞ arrestarsi v. rifl. (pres. mi arrēsto) ustaviti se, prekiniti se (tudi pren.)
cessare
A) v. intr. (pres. cēsso) nehati, prenehati, jenjati:
la società ha cessato podjetje je prenehalo delovati, je opustilo dejavnost
cessare di scrivere prenehati pisati
cessare di vivere preminiti, umreti
B) v. tr. ustaviti, ustavljati; nehati, prenehati (s):
cessare le ostilità voj. ustaviti sovražnosti
cessare il fuoco voj. ustaviti ogenj
congest [kəndžést]
1. neprehodni glagol
nakopičiti, nabrati se
2. prehodni glagol
nakopičiti, nabrati
medicina s krvjo prenapolniti, zamašiti; natrpati; (promet) ustavljati, ovirati; preobljuditi
inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)
1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.
2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.
3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.
interrompere*
A) v. tr. (pres. interrompo) prekiniti, prekinjati; zaustaviti, ustavljati:
interrompere la monotonia razbiti enoličnost
B) ➞ interrompersi v. rifl. (pres. mi interrompo) prekiniti, prekinjati se; pretrgati se; zaustaviti, ustavljati se
obùstavljati -ām
I.
1. ustavljati
2. odtegovati, zadrževati
II. obustavljati se ustavljati se
odùstavljati -ām
I.
1. zapuščati
2. ustavljati
II. odustavljati se ustavljati se
oprí -ésc vt./vr.
1. (za)ustavljati (se), (za)ustaviti (se)
2. zadrževati (se), zadržati (se)
3. obstati
4. prenehati
prekídati prèkīdām (se) prekinjati (se), ustavljati (se): parnica se u više navrata prekidala; prekidati sjednicu