Franja

Zadetki iskanja

  • usmeri|ti [é] (-m) usmerjati

    1. orientieren, kanalisieren pismo, vodo: leiten, (narobe, v napačno smer fehlleiten, naprej weiterleiten, proč wegleiten); čuvaj na parkirni prostor ipd.: einweisen (in), z mahanjem: einwinken in, iz česa: herauswinken aus

    2. pogled, predmete: richten (auf), ausrichten, pogovor, pogled, korake: lenken, samo tehnika auslenken; luč, žaromet na kaj: (etwas) anstrahlen; žarke: bündeln auf

    3. (koncentrirati) (etwas) orientieren auf/konzentrieren auf/lenken auf
  • usmériti to direct (k to, proti towards); to aim; to orient, to orientate; (pozornost) to point (at), to aim (at); (žogo pri golfu) to address

    usmériti svoj polet proti severu to turn one's flight northwards
    usmériti svoje korake proti domu to turn one's steps homewards
    usmériti vlak proti X. to send a train in the direction of X.
    topništvo je usmerilo svoj ogenj na greben (gore, vzpetine) the artillery directed (ali turned) their fire upon the ridge
    usmériti se proti to head for, to turn towards, to make for
    usmériti svoje delovanje glede na nove okoliščine to redirect (ali to rechannel) one's activities in the new circumstances (ali conditions)
  • usmériti diriger sur (ali vers) , orienter vers ; (orožje) pointer, braquer sur ; (pogled) porter, tourner, fixer ; (pozornost) diriger, fixer, concentrer sur
  • usmériti (-im) | usmérjati (-am) perf., imperf.

    1. canalizzare, convogliare, instradare, incanalare:
    usmeriti ladje proti pristanišču convogliare le navi al porto
    usmerjati promet canalizzare il traffico
    usmerjati skupino turistov instradare un gruppo di turisti

    2. indirizzare, orientare; rivolgere:
    izvozno usmerjati gospodarstvo orientare l'economia verso l'export
    usmeriti pozornost k čemu rivolgere l'attenzione a qcs.
    usmeriti študente k raziskovalnemu delu indirizzare gli studenti alla ricerca
    usmeriti korak proti domu volgere i passi verso casa
    redko usmerjati navznoter introvertere
    navt. usmerjati proti vetru orzare, poggiare
  • usmériti -im usmjeriti (-sme-), upraviti, uputiti u lzvjesnom (-ve-) pravcu: usmeriti koga v poklic; usmeriti se v politiko; usmeriti se levo
  • usmériti dirigir (k hasta) ; orientar

    (pogled) usmeriti na fijar en
    (pozornost) usmeriti fijar en (ali sobre)
    usmeriti jadra po vetru orientar las velas; (top) apuntar (na sobre)
  • usmériti -im dov., напра́вити -влю док., ви́прямити -млю док., спрямува́ти -му́ю док., скерува́ти -ру́ю док., навести́ -веду́ док.
  • usmériti -im dov. a îndrepta, a orienta, a îndruma
  • usmeri|ti se [é] (-m) usmerjati sich orientieren (na auf, k zu), (etwas) anpeilen; z vozilom, plovilom: Kurs nehmen auf (tudi figurativno); z vozilom, pri hoji: steuern, kam (etwas) ansteuern, hinsteuern auf; plovilo v pristanišče: (einen Hafen) anlaufen
  • address1 [ədrés] prehodni glagol
    nasloviti, ogovoriti, nagovoriti, obrniti se (na koga); usmeriti (žogo pri golfu); napisati naslov

    to address a lady dvoriti dami
    to address o.s. to obrniti se na koga; lotiti se česa
  • aiguiller [ɛgɥije] verbe transitif prestaviti kretnice; figuré usmeriti, orientirati, voditi
  • appellō (adpellō) -ere -pulī -pulsum

    1. kam gnati, pognati, prignati (priganjati): armentum ad aquam Varr., turres ad opera Caesaris C. primikati, postquam paulo appulit unda (corpus) O. je približal, app. corpus ad templum Lucr. prileteti, qui essent appulsi navigiis Ci.; pesn.: pastor ad me appellit Acc. ap. Ci. žene (svojo čredo) k meni, me vestris deus adpulit oris V.; pren.
    a) appellere animum ali mentem ad aliquid zače(nja)ti misliti na kaj, svoje misli obrniti ali usmeriti (usmerjati) na kaj: animum ad scribendum, ad uxorem Ter., mentem ad philosophiam Ci.
    b) appellere aliquem ad aliquid gnati koga v kaj = pripraviti koga v kak položaj, k čemu, nakopati komu kaj: aliquem ad probrum, damnum, flagitium, ad mortem Pl.

    2. navt.
    a) trans. k bregu (h kraju) (po)gnati (ladjo, čoln idr.) = prista(ja)ti (z ladjo) k čemu, pripluti k bregu, pritisniti (pritiskati) k bregu; act.: scaphas, contis navigia Cu., navigia litori Cu., lintres T., naves ad ripam, classem ad Delum Ci., classem in insulam, in urbem sociorum L.; pren.: nec tuas rationes (po drugih: ratīs) ad eos scopulos appulisses Ci.; pass. o ladjah idr. = pognan biti k čemu, pririniti (pririvati) k čemu, prista(ja)ti k čemu: classis Punica litori appulsa est L., appulsa ad proximum litus trireme C., adpulsae litori naves T., classe ad Euboeam appulsā N., classe ad eum locum appulsā L., appellitur navis Syracusas Ci., navis appulsa Veliam est Ci., classis Romana cum appulsa Pompeios esset L.; o mornarjih: alios fugientes ad Siciliam appulsos esse dicebant Ci., appelli ripae Vell., adpelli litori T.; oppidum facillimum adpulsu (sup.) T. zelo primerno za pristanek. Od tod subst. pt. pf. appulsī -ōrum, m pristali, z ladjo na sipini obtičali: Mel.
    b) intr. (obj. se v mislih dostavlja) prista(ja)ti k čemu, pritisniti (pritiskati) k bregu, pririniti (pririvati) k bregu; o mornarjih: appellit (sc. navem) ad eum locum, qui appellatur Anquillaria C., app. ad insulam L., huc appelle H., app. hinc vel illinc T., ad litus idem Q., hortantes, ut appelleret Suet.; tudi refl. = prista(ja)ti (z ladjo, čolnom): in portum... classe appulere L., cum Regium... oneraria nave appulisset Suet.; pesn.: exercitus adpulit oris V.; o ladjah: tres biremes adpulere T., Germanici triremis Chaucorum terram adpulit T., Alexandrina navis Dertosam appulit Suet.
  • applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

    1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

    2. pren.
    a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
    b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
    c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

    3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

    4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. Od tod adj. pt. pf.

    1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

    2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.
  • apply [əplái]

    1. prehodni glagol (to)
    položiti, priložiti; prilepiti; uporabiti; usmeriti

    2. neprehodni glagol
    posvetiti se, sklicevati se (to)
    obrniti se (na koga) (for)
    pogajati se, zaprositi za kaj (to)
    prilagoditi se; tikati se; veljati

    to apply brakes zavirati
    to apply o.s. to prizadevati si; lotiti se
    to apply one's mind to study pridno se učiti
    that rule applies to all to pravilo velja za vse
    this applies to you to se tiče tebe (vas)
    apply to Mr. X javite se pri g. X
    to apply a match to a candle prižgati svečo
  • appuntare2

    A) v. tr. (pres. appunto)

    1. priostriti, zašiliti, ošiliti:
    appuntare una matita ošiliti svinčnik

    2. pripeti, speti:
    si appuntò un fiore sul petto na prsi si je pripela cvetico

    3. usmeriti, nameriti, upreti, napeti:
    appuntare lo sguardo upreti pogled
    appuntare le orecchie napeti ušesa, prisluhniti
    appuntare i propri sforzi usmeriti napore

    B) ➞ appuntarsi v. rifl. (pres. mi appunto)

    1. redko, knjižno oprijeti se, nasloniti se

    2. biti usmerjen:
    su quei fatti s'appunta il nostro interesse zanimajo nas tisti dogodki
  • aţintí -ésc vt. meriti, usmeriti, nameriti
  • auslenken usmeriti, usmerjevati (aus iz); odmakniti od (intransitiv se); Geologie odklanjati, odkloniti (intransitiv se)
  • ausrichten

    1. Reihen usw.: naravnati, poravnati, ravnati, Technik izravnati

    2. gegen Osten: obrniti, obračati k; Technik usmeriti, usmerjati

    3. einen Gruß, eine Botschaft usw.: sporočiti (komu), nasloviti (na)

    4. (erreichen) opraviti, doseči

    5. ein Fest, einen Wettkampf: organizirati, prirediti

    6. ausgerichtet sein auf težiti k, stremeti k, X je cilj ...

    7. sich ausrichten an držati se (česa)
  • avviare

    A) v. tr. (pres. avvio)

    1. usmeriti, uvajati, napotiti:
    avviare un figlio all'avvocatura usmeriti sina v odvetniški poklic

    2. začeti, pognati, sprožiti:
    avviare un motore pognati motor
    avviare un discorso začeti pogovor
    avviare uno studio legale odpreti odvetniško pisarno

    B) ➞ avviarsi v. rifl. (pres. mi avvio) napotiti se, kreniti; pren. biti na tem, da:
    avviarsi all'uscita kreniti proti izhodu
    si avvia a diventare un bravo pianista na dobri poti je, da postane dober pianist
  • bend1 [bend]

    1. prehodni glagol
    upogniti, upogibati; (s)kriviti, zaviti
    navtika (pri)vezati, pritrditi (to kam)
    usmerjati, usmeriti; napeti (lok); skloniti
    figurativno podrediti, podvreči, spraviti pod svojo oblast

    2. neprehodni glagol
    skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; vdati, ukloniti se

    figurativno to bend one's steps usmeriti se
    to bend one's knee poklekniti
    to bend the brow mrščiti čelo
Število zadetkov: 185