Franja

usékniti

usékniti koga to blow someone's nose
usékniti svečo to trim a candle
usékniti se to blow one's nose

usékniti (svečo, otroka) moucher

usekniti se se moucher

usékniti (-em) | usekováti (-újem)

A) perf., imperf. smocciare, togliere il moccio

B) usékniti se (-em se) | usekováti se (-újem se) perf., imperf. refl. smocciarsi, soffiarsi il naso

usékniti -em
1. useknuti: usekniti nos, otroka; se v robec
2. useknuti, odsjeći stijenj, fitilj: usekniti svečo

usékniti (svečo) despabilar

usekniti se sonarse; limpiarse la nariz
usekniti koga limpiar la nariz a alg

usékniti -em (se) dov. a (se) şterge la nas

usekn|iti se [é] (-em se) usekovati se sich die Nase putzen, sich [schneuzen] schnäuzen

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

excutiō -ere -cussī -cussum (ex in quatere)

I.

1. iztresti (iztresati), otresti (otresati) kaj, otresti se česa, iztresaje, otresaje odstraniti, s sebe vreči: formas litterarum in terram Ci., crinem flagrantem V., pulverem O., pulverem pedum Eccl., pulvis digitis excutiendus erit O., excutere iugum Cu., Plin. iun., vestem Petr. Od kod? z abl.: taurus excussit cervice securim V., hasta clipeo excussa V.; z de: ignem de crinibus O., pulverem de pedibus Eccl.; pren. otresti = vnemar pustiti (puščati), odpraviti, pregnati: excussis tuis vocibus Ci. ne zmenivši se za tvoj ugovor, Iuno excussa est pectore V., conceptum excute foedus V. otresi jarem … zveze, Chloë (Hloine ljubezenske spone) excutitur H., excutere metum de corde O., onus visceribus O. odpraviti, sensum alicui Cu. izgnati, febrem Plin., sitim Sen. ph., verecundiam Sen. ph., mentis intentio morā excutitur Q. preide.

2. occ.
a) iz (s) česa vreči, od česa vreči, pahniti, zagnati, iz (s) sebe vreči, izvreči, odvreči, izbi(ja)ti, v pass. izpasti, s česa pasti (padati): excutere aurigam (namreč z voza) V., excusso … aurigā Plin., excutitur magister V. pade ven, se zvrne, equus excussit equitem L., excutere lapide clavum Pl., oculum Pl., Cu., Suet., mihi misero cerebrum excutiunt tua dicta Pl., ut me excutiam atque egrediar domo Ter. da se poberem, procellae excusserunt imbrem Cu. so izbile dež iz oblakov = so izlile … Od kod? z abl.: mora rubetis O. trgati z … , cristas vertice V. zbi(ja)ti, radii manibus excussi V. iz rok padli, excussus curru V., Cu.; z dat.: Pelion Ossae excutere O. vreči s sebe Oso; z e(x): ancoram e nave L. sidro spustiti z ladje, usidrati se, poculum e manibus Pers.; pren. izgnati, odgnati, pregnati, spoditi: excutere Teucros vallo V., deum pectore V. božansko navdušenost otresti, cursu excuti V. zanesen biti, patriā excussus V., soporem excutere O. spanje pregnati, somnus excutit sibi se O. odpodi sam sebe, excussus somno O. prebudivši se, somno excutior V. zdramim se, valvarum strepitus lectis excussit utrumque H. je vzgnal, excussus propriis H. izgnan s svojega, aliquem sceptris excutere V. iz kraljestva izgnati, s prestola pahniti, excutere feras cubilibus Plin. iun., hostem oppidis et regionibus Fl.; pesn. v pomenu oropati koga česa: navis spoliata armis, excussa magistro V. brez krmarja.
b) iztisniti (iztiskati), izže(ma)ti, narediti: sudorem N., vomitum Pl., lacrimas Pl., Ter., ignis semina multa Lucr.; pren.: risum H. izsiliti, izvabiti.
c) nasum excutere (nos) usekniti (usekovati): Petr., nares impulso … spiritu (o)čistiti: Q.
č) voj. metati, lučati, degati, streljati: glandem L., glandes, telum O., tela T., fundis excussi lapides et sagittae Cu.
d) iztrga(va)ti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): agnam dentibus (ore) lupi O.; pesn.: excutere fundo moenia Stat.= do dna porušiti; pren.: omnia ista studia nobis de manibus excutiuntur Ci., excutere somnum O., Senecam Q. iztrgati iz rok mladine = odstraniti iz običajnega čtiva.

— II.

1. (s)tresti (stresati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati): (leo) gaudet comantes excutiens cervice toros V., excutere caesariem O., comas Q., pennas, brachia O., lacertum O., Sen. ph., habenas O. nategniti, rudentīs V. razviti, razpeti, sese Plin. tresti se; occ.: (oblačilo) stresajoč preisk(ov)ati: pallium Pl., Ph., gremium Petr., stragulis … excussis Suet., a ianitore semper excussa, ne quid inferret cibi Plin.

2. pren. prebrska(va)ti, preizkusiti (preizkušati), izpraš(ev)ati, razisk(ov)ati, pregled(ov)ati, preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): freta Tartareosque sinus O., bibliothecas, omne scriptorum genus Q., qui cotidie excutitur Sen. ph. ki se … prelistava, prebira (o Vergiliju), totum diem Sen. ph., rationes rerum publicarum, probationes Plin. iun., non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor Ci., portitores non modo reges, sed etiam imperatores nostros excutiant Ci., excutere omnes eorum delicias, omnes ineptias Ci., unum quemque eorum Ci. zaslišati, illud excutiendum est, ut sciatur, quid sit carere Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi quae delata essent, excussissem Cu., illic quid aequum, hic quid aequius sit, excutitur Q.; brezos.: in quo (iudicio) de iure triumphandi … excussum est Val. Max. se je razsodilo; tudi izsledovati: muliebris pectoris scientiam Sen. rh. — Adj. pt. pf. excussus 3, adv. -ē

1. iztegnjen, tog: palma excussissima Petr., excusse remittere pilam Sen. ph. z iztegnjeno roko.

2. preizkušen, dobro preudarjen: consilium Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: excussit = excusserit Pl.

moucher [muše] verbe transitif usekniti (un enfant otroka); populaire okregati, ozmerjati

se moucher usekniti se
moucher une chandelle, une lampe utrniti svečo, svetilko
ne pas se moucher du coude (figuré) imeti se za važno osebo
il s'est fait moucher pošteno je bil okregan
mouche ton nez! (familier) pometaj pred svojim pragom!

oséknuti òsēknēm
I.
1. upasti, osekniti: more je oseklo
2. usekniti: oseknuti nos dijete, svijeću
II. oseknuti se usekniti se: kažu mu da se osekne, gl. tudi osjeknuti se, osjeći se

schnäuzen usekniti; sich schnäuzen usekovati/usekniti se

smocciare v. tr. (pres. smōccio) pog. usekniti, usekovati

sonar [-ue-] igrati (instrument); usekniti (nos); (za)zveneti, (za)doneti; pozvoniti

sonar a a/c zveneti kot; na nekaj namigovati
sonar a hueco votlo zveneti
eso me suena a engaño zdi se mi, da za tem tiči goljufija
no me suena čisto neznano mi zveni
sonarse usekniti se
se suona baje, pravijo

uséknuti ùsēknēm (se) usekniti (se): useknuti dijete, nos, svijeću, fitilj

iséknuti se ìsēknēm se usekniti se

mocarse [c/qu] usekniti se

ranzen² schnäuzen: usekniti se

высморкаться usekniti se

сморкаться, сморкнуться usekovati se, usekniti se