Franja

usah|el (-la, -lo) welk, verwelkt; trocken

usáhel dried up; withered

usáhel flétri, fané

usáhel (-hla -o) adj.

1. secco, disseccato, asciutto, prosciugato, arido:
usahlo rečno korito alveo prosciugato

2. avvizzito, appassito

usáhel -hla -o presušen, usahao

usáhel marchito; ajado; mustio

usáhel -hla -o prid. secat, uscat

āreō -ēre -uī(prim. gr. ἄζα, ἄζη suša, žar, ἄζω sušim, lat. āridus (ārdus), ārdēre, ārdor, āssus, āssāre, āra)

1. suh biti: aret ager, herba V., siccis humus aret arenis, tellus... sucis aret ademptis O.

2. pren. od žeje suh biti, žejen biti, suho grlo imeti, od žeje giniti: Tantalus aret O., fauces arent O. Večinoma kot adj. pt. pr. ārēns -entis

1. suh, usahel: arva, silva, fluvius, rivus, rosae V., arenae H., saxa O., loca Sen. ph., T., campi Ps.-Q.; subst. neutr. pl.: per arentia trahebat... turbam Sen. ph. skozi žgočo peščenino.

2. pren. od žeje suh, gineč, koprneč, žejen: ora O., arenti ore haurire O., arente fauce trahere pocula H., arentibus siti faucibus L., arentibus siti monstrare fontem Sen. tr.; met.: arens sitis O., Sen. tr. žgoča žeja.

āridus 3 (ārēre)

1. suh, usahel, uvel, ovenel: folia Ci., Plin., frondes H., lignum Luc. ap. Non., H., stramenta L., nutrimenta (ignis), pratum, solum V., arva O., terra Sen. ph., Plin., regiones humidae aridaeque Sen. ph., recrementa aridiora Gell., in arbore quod aridissimum est Sen. ph.; pesn.: nubila V. brez dežja; pesn. met.: aridus sonus Lucr. ali fragor V. suho pokljanje; subst. ārida -ae, f(sc. terra) suha zemlja, suho, kopno: Tert., Vulg.; āridum -ī, n suho, suhota: naves in aridum subducere, ex arido tela conicere, ex arido pugnam facere C., quae humi (gen.) arido... gignuntur S.

2. pren. suh = žejen, od žeje koprneč: anhelitus O., ora V. suho grlo, sicco ore viator aridus V.; met. sušeč, žgoč: sitis Lucr., febris V.

3. suh = izsušen, slok, brezmesen (brez mesa), brezsočen (brez soka): Cat., nates H., crura O.; pl. o ljudeh: exsiccati atque aridi Ci. izsušeni in sloki ljudje; met.: arida canities H. izsušena sivost = uvela, siva starost.

4. pren.
a) pičel, boren, (o osebah) ubožen, reven, siromašen: victus, vita Ci., sportula, cliens Mart.
b) skop, škrt(av): senex Pl., pater Ter.
c) (o govoru, spisih in govorniku) duševno suh = suhoparen, pust, plehek, dolgočasen: genus sermonis Ci. ali orationis Corn., narrandi ratio Q., compendium Q., aridissimi libri T., rhetor ex arido fatuus Sen. rh., magister aridus Q., aridi et exsucci... oratores Q.
č) (glede na znanje) praznoglav, neveden: sicci omnino atque aridi pueri Suet.

Opomba: Sinkop. obl. ārdus: Pl., Luc. ap. Non.

atrōfico agg. (m pl. -ci) med. atrofičen; upadel, usahel:
muscolatura atrofica atrofično mišičevje

épuisé, e [epɥize] adjectif izčrpan; usahel (studenec); razprodan (knjiga, zaloga); zdelan, zbit (oseba)

épuisé de fatigue preutrujen
épuisé de travail ves izčrpan, zdelan od dela
notre stock, ce livre est épuisé naša zaloga, ta knjiga je razprodana

leblos brez znakov življenja, mrtev; Materie: neživ; Ausdruck: usahel; Handel: medel

marceō -ēre (iz *m_erqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)

1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.

2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

re-torridus 3, adv. -ē (re-torrēre)

1. usahel, suh, posušen: prata Varr., planta Col., manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., arbor Sen. ph., retorride nata Plin.

2. metaf.: mus Ph. zvita, prekanjena, prevejana, lokava, navihana, qui retorridi ad litterarum disciplinas serius adeunt Gell. duševno usahli, z usahlim duhom, usahlega duha, Gallicanae mentes durae ac retorridae Lamp. nepokoren.

torridus 3 (torrēre)

1. suh, posušen, izsušen, izsahel, usahel, presahel: farra O., fontes, campi L., tellus Lucr., locus ab incendiis torridus L., color torridus sole Plin. porjavel, rusast; analogno suh = sušeč, izsušujoč, žgoč, pekoč, vroč: aestas, zona V., aër Pr.

2. metaf. suh = posušen, mršav, shujšan, skrčen, stuljen: homo vegrandi macie torridus Ci., pecora torrida frigore L., membra torrida gelu L. ožgan.

ùsahao usàhla usàhlo usahel: -a trava

wizen [wizn]

1. pridevnik
osušen, izsušen, usahel, suh; naguban, zgrbančen; izčrpan; pergamenten (obraz)

2. prehodni glagol
izsušiti, posušiti

высохший usahel, izsušen

marigot [marigo] masculin usahel rečni rokav; poplavam izpostavljen nižinski kraj