Franja

urok [ò] moški spol (-a …) der Zauber; izrek: der Zauberspruch, beseda: das Zauberwort

ùrok m, mn. ùroci urok: strah od uroka; ne budi uroka bog nas varuj urokov

urok samostalnik
1. (v magiji) ▸ varázslat, bűbáj, átokAli se bo Elli uspelo znebiti uroka in osvojiti prinčevo srce? ▸ Ellinek sikerül leráznia az átkot és meghódítani a herceg szívét?
Slišala sem namreč, da je pred leti neko žensko rešila uroka. ▸ Hallottam, hogy évekkel ezelőtt egy nőt megszabadított a bűbájtól.

2. pogosto v športnem kontekstu (o neuspehu) ▸ átokIzkušeni branilec Fernando Hierro se zaveda, da morajo premagati Slovenijo in se uvrstiti v četrtfinale ter tako prekiniti urok velikih tekmovanj. ▸ Fernando Hiero, a tapasztalt védő tudja, hogy győzelmet kell aratniuk Szlovénia ellen és be kell jutniuk a negyeddöntőbe, hogy így megtörjék az átkot a nagy versenyeken.

uròk spell; bewitchment

premagati uròk to break a spell

uròk ensorcellement moški spol , envoûtement moški spol , maléfice moški spol , sortilége moški spol , mauvais œil

uròk (-óka) m fattura, iettatura, maleficio, malocchio:
delati urok gettare il malocchio (su)
zagovor zoper urok scongiuro contro il malocchio

uròk -óka m, obično mn. uroki -ov urok, mađija, mađijska opsjena (-se-): dobiti -e
pasti pod uroke; imeti -e
biti urečen

uròk embrujamiento m ; maleficio m ; hechizo m

uròk -óka m
1. vrajă, farmec
2. deochi

урок m učna ura, lekcija, naloga; nauk, svarilo;
давать уроки poučevati

уро́к -у ч., lékcija -e ž., náuk -a m.

affatturamento m urok

affatturazione f urok, začaranje

aojo moški spol urok; slepilo

Bann, der, (-/e/s, -e)

1. izobčenje; preklic

2. figurativ čar, mik, urok im Banne von pod vtisom; den Bann brechen prebiti led

Behexung, die, čar, urok

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

cōnsecrātiō -ōnis, f (cōnsecrāre)

1. posveče(va)nje, posvetitev: Fl., domūs, aedium, bonorum Ci., an consecratio nullum habet ius, dedicatio est religiosa? Ci., unum ostende verbum consecrationis in ipsa tua lege Ci., c. legis aut poenae Ci. razglas neomajnosti; met. posvečena stvar, posvečeno: Vulg.

2. occ.
a) posvetitev podzemeljskim bogovom = prekletev, prekletstvo: capitis consecratione foedus sacrosanctum esse confirmas? Ci.
b) urok, uročitev, urekanje: Tert.; met. posvečeno sredstvo zoper urok, amulet: Lamp.
c) posvečevanje (posvetitev) duhovnikov, v duhovnika: pozni Icti.

3. posvetitev, pobože(va)nje: falsae consecrationes Lact.; poseb. (v cesarski dobi) poboževanje, pobožitev, sprejem cesarjev med bogove: Claudio (a senatu decretum) censorium funus et mox consecratio T., defunctum nullo praeterquam consecrationis honore dignatus Suet.

deóchi n urok

effascinātiō -ōnis, f (effascināre) urok: Plin.