Franja

urin moški spol (-a …) medicina der Urin, der Harn

urin (-a, -o) Uhr- (kazalec der Uhrzeiger, stekelce das Uhrglas)

ùrīn -ína m (lat. urina) urin, seč

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

Urin, der, (-s, -e) seč, urin

urín medicina (seč) urine

podoben urínu, vsebujoč urín urinous

urín urine ženski spol, familiarno pipi moški spol

zadrževanje urina rétention ženski spol d'urine

urín (-a) m fiziol. urina; pog. piscio:
izločati urin secernere urina
pog. smrdeti po urinu puzzare di urina, di piscio
med. retencija urina ritenzione urinaria

urín m (lat. urina) urin, mokraća

urín orina f ; aguas f pl menores

zadrževanje urina retención f de orina

urín -a m., се́ча -і ж.

urín -a m urină

úrin (-a -o) adj. dell'orologio

úrin -a -o prid. de ceas

búrež m dial. seč, urin, scalnica: ustavi mu se burež, pa ne može nikako da se pomokri

emiction [imíkšən] samostalnik
seč, urin; uriniranje

Harn, der, (-/e/s, -e) urin, seč, Harn lassen mokriti

lōtium -iī, n seč, urin, scalina, scalnica: Ca., Cat., Suet., Ap.; preg.: non valet suum lotium Petr. (o slabem človeku) svoje scalnice ni vreden.

meados moški spol množina urin, seč, scalnica

mȍčka ž seč, urin