Franja

uno, una moški, ženski spol enica; eden, ena; (ne)kdo

cada uno vsakdo
uno a uno, uno por uno eden (eno) za drugim, ločeno
a uno hkrati
ir a uno skupaj delati, v soglasju biti
uno(s) con otro(s) eno z drugim računano; poprečno
uno de tantos vsakdanji, navaden; poprečen (človek)
¡una de protestas que hubo! kako so protestirali!
de una (vez) naenkrat; enkrat za vselej; takoj
de uno, en uno eden (eno) za drugim; ločeno
en uno hkrati, skupno, enoglasno
uno por uno posamič, kos za kosom
uno que otro tu in tam eden; več
uno y otro oba
uno sí y otro no vsak drugi; izmenoma
es la una (en punto) ura je (točno) ena
una no es ninguna enkrat ni nobenkrat
(todo) es uno to je čisto vseeno
lo uno... lo otro ... deloma ... deloma ...
uno y ninguno, todo es uno (nekako) roka roko umiva, v slogi je moč

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

ūnā, gl. ūnus.

ūna-et-vīcēsimānī, ūna-et-vīcēsimus, gl. ūn-et-vīcē(n)s …

una tantum tujka latinsko

A) agg. enkraten (honorar, plačilo, nadomestilo)

B) f

1. enkratno plačilo

2. enkratni prispevek, davek

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

kák, káka, káko uno, una

kakih 10 minut unos diez minutos
kakih 20 una veintena
kakih 100 una centena

kopíto uña f ; (čevljarsko orodje) horma f

dati na kopito ahormar, poner en la horma
vse na eno kopito dajati (fig) medirlo todo por el mismo rasero; medirlo todo con la misma vara
pobrati šila in kopita (fam) largarse; liar el hato
puškino kopito culata f (del fusil)

krémpelj uña f ; (levji, tigrov) zarpa f ; (roparic) garra f

imeti koga v krempljih tener en sus garras a alg
pokazati kremplje enseñar (ali sacar) las uñas

néki, néka, néko un, una

nekega dne un día

nekákšen (-šna -o) adj.

1. una specie di, qualcosa come;
vse je videl v nekakšni megli vedeva tutto in una specie di nebbia

2. (kak, kakšen) un, una; qualche:
to mora biti nekakšna pomota deve trattarsi di uno sbaglio

nekák(šen) algún, -una; un, uno, una

nekdó (nekóga) pron. qualcuno, taluno; un (-a) tale; uno, una:
nekdo prihaja sta venendo qualcuno
nekdo te išče c'è qualcuno che ti cerca
v hotelu je nekdo umrl nell'albergo è morto un tale

nóht uña f

kleščice za nohte cortauñas m
lak za nohte esmalte m para las uñas
odstranjevalec laka za nohte quitaesmaltes m
nega nohtov cuidado m de las uñas; manicura f
škarjice za nohte tijeras f pl para las uñas
negovati nohte hacerse las uñas
odstriči si nohte cortarse las uñas

aproksimírati (-am) perf., imperf. knjiž. (približno določiti) determinare approssimativamente, fare una stima approssimativa

ávdion (-a) m rad. radioricevitore a una valvola

balínati (-am) imperf. šport. giocare alle bocce; fare una partita alle bocce

béjevec (-vca) m šol. žarg. scolaro, studente di una classe, una sezione b

blamírati (-am) perf., imperf.

1. ekspr. (osramotiti, osmešiti) rendere ridicolo, svergognare; vulg. sputtanare

2. mettere in una situazione spiacevole

brtvíti (-ím) imperf. teh. (tesniti) turare; chiudere ermeticamente, applicare una guarnizione