Franja

uničeváti, uníčiti aniquilar, anonadar; destruir; arruinar, causar la mina (de) ; (iztrebiti) exterminar ; (razveljaviti) anular, declarar nulo

uničevati se arruinarse, ir a su ruina
popolnoma koga uničevati consumar la ruina de alg, fig dar el golpe de gracia a alg

uniči|ti (-m) uničevati vernichten, naravo, videz, zdravje: zerstören; delo, napor človeka: [fertigmachen] fertig machen, erschöpfen; znamke, vrednotnice, kolke: entwerten; vozilo: kaputtfahren, zu Schrott fahren; akte, dokumentacijo: makulieren, vernichten
uničiti se matematika členi v enačbi: sich (gegenseitig) aufheben

uníčiti do destroy (utterly), to demolish, to ruin, to ravage; to be destructive (kaj of something); to annihilate; to extinguish; to exterminate; to reduce to nothingness; (cesarstvo) to crush, to overwhelm; (ljudstvo, polk itd.) to destroy, to annihilate, to stamp out, to wipe out; (upanje) to dash, to blast

uníčiti koga to be the ruin of someone, to bring someone to ruin, (žargon) to cook someone's goose
Smith je končno uničil Browna (žargon) Smith has finally cooked Brown's goose
uníčiti samega sebe (žargon) to cook one's own goose

uníčiti (-im) perf. glej uničevati | uničiti

uníčiti -im
1. uništiti, upropastiti: uničiti listino; uničiti zalogo
uništiti zalihu; uničiti sovražnika
uništiti neprijatelja; uničiti komu življenje; uničiti se s pijančevanjem; vsa letina je uničena
2. utamaniti: uničiti mrčes
utamaniti gamad

uníčiti -im dov., ви́нищити -щу док., зни́щити -щу док., зруйнува́ти -ну́ю док., розори́ти -рю́ док.

uníčiti -im dov.
1. a distruge, a prăpădi, a nimici, a devasta
2. a extermina, a stârpi

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

abolefaciō -ere -fēcī -factum (abolēre in facere) storiti, da kaj premine, uničiti (uničevati), ukiniti (ukinjati): Eccl.

aboleō -ēre -ēvī -itum

1. uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati, razdejati: opus O., nefandi viri monumenta V., deûm ades vetustate aut igni abolitae T., Poppaeae corpus non igni abolitum T., aboleri flammis Cod. Th.; abs.: aboleri Plin. = umreti; pesn.: viscera undis abolere V. z vodo splakovati.

2. pren.
a) iztrebiti (iztrebljati), (iz)brisati iz spomina, izročiti pozabi, odstraniti (odstranjevati), odvze(ma)ti: dedecus armis V., Sychaeum V., certamina T. poravnati, zadušiti, alicui magistratum L. odvzeti.
b) odpraviti (odpravljati), ukiniti, zatreti (zatirati), ovreči, ne priznavati, razveljaviti (razveljavljati): ritūs, sacrificandi disciplinam L., legem Q., accusationem Plin. iun., abolitos paulatim patrios mores funditus everti T. polagoma opuščene; pt. pf. neutr. pl. subst.: abolita ... retinere Q.

abolish [əbɔ́liš] prehodni glagol
ukiniti, odpraviti, razveljaviti; uničiti, iztrebiti

abrade [əbréid] prehodni glagol
odrgniti, ostrgati; jedkati; razrušiti
figurativno škodovati, uničiti

abrogō -āre -āvī -ātum, drž.pr.

I.

1. nazaj zahtevati, odvze(ma)ti: alicuius (redkeje alicui) imperium Ci., N., L., Fl., alicui magistratum Ci., N., potestatem intercedendi collegae Ci., iurisdictionem Val. Max., fasces Fl., abrogati consulatus T.

2. pren. vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati), ob veljavo spraviti (spravljati): fidem iuris iurandi Ci., alicui fidem (kredit) Pl., Ci., Corn. idr., nimium scriptis abrogat meis O. jemlje vrednost.

— II.

1. kak zakon po nasvetu in sklepu v narodnem zboru odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): Varr., legem Ci., cur leges abrogandas censeam, quas iudico non rogatas? Ci., plebei scitum antiquo abrogoque L.

2. pren. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati): leges moresque Lycurgi L., cum eā (lege) pudorem sanctitatemque feminarum L., poenas sibi Sen. tr. imeti se za nekaznovanega; pt. pf. neutr. pl. subst.: abrogata retinere Q.

abschießen^*

1. ein [Geschoß] Geschoss: izstreliti, eine [Schußwaffe] Schusswaffe: ustreliti iz, (wegschießen) odstreliti, ustreliti, ein Flugzeug: sestreliti, einen Panzer: uničiti;

2. (weglaufen) oddrveti; beim Weben: lučati

3. (verbleichen) zbledeti, obledeti; den Vogel abschießen biti višek, biti že preveč - (das schießt den Vogel ab to je že preveč)

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

abtöten uničevati, uničiti, Empfindungen, eine Leidenschaft: ubiti, Schmerzen: udušiti, Begierden: potlačiti, zadušiti, udušiti

accabler [-ble] verbe transitif tiščati k tlom, uničiti, izčrpati, figuré preobložiti (de z), težiti na; premagati

accabler d'honneurs, de cadeaux obsipati s častmi, z darovi
accabler quelqu'un de travail preobložiti, mučiti koga z delom
accabler de reproches, d'injures obsuti z očitki, s psovkami

achever [ašve] verbe transitif dokončati, dovršiti; zaključiti; uničiti, ubiti; zadati poslednji udarec; izpiti (steklenico)

s'achever (do)končati se; poteči (rok); konec vzeti, uničiti se
achever un travail, un roman dokončati delo, roman
achever ses jours à la campagne končati svoje življenje na deželi
achever un blessé (do smrti) pobiti ranjenca
cette grippe l'a achevé ta gripa ga je uničila
cette remarque méprisante acheva d'indisposer l'agent (de police) ta zaničljiva opazka je dokončno ozlovoljila policaja

amaigrir [-grir] verbe intransitif (s)hujšati, mršaveti, vitkejši, suh postati; verbe transitif narediti mršavega, posušiti; figuré uničiti; izčrpati

amocher [amɔše] verbe transitif, populaire pokvariti, uničiti; raniti, udariti

amocher la voiture uničiti avto
un coup de poing lui a amoché le visage udarec s pestjo mu je skazil, poškodoval obraz
il s'est fait bien amocher dans cet accident bil je težko ranjen, poškodovan v tej nesreči