umre|ti [é] (-m) umirati sterben; (izgubiti življenje) umkommen, ums Leben kommen; den Tod finden (im Kampf …)
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti na grmadi den Flammentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
umreti od lakote den Hungertod sterben, verhungern
umreti od pijače sich zu Tode trinken
umreti od žeje verdursten
umreti v boju den Soldatentod sterben
umreti za sterben für, boleznijo: an (einer Krankheit) sterben
tisti, ki umre prvi pravo der Erstverstorbene
ki je mlad umrl [frühverstorben] früh verstorben
narkoman, ki je umrl zaradi prevelike doze mamila der Drogentote
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
soba, kjer je nekdo umrl das Sterbezimmer
Zadetki iskanja
- umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest
umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
umréti na morišču to die on the scaffold
umréti za jetiko to die of consumption
umréti od lakote to die of hunger
umréti od mraza to die of cold
umréti za rakom to die of cancer
umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
umréti od žalosti to die of grief
umréti od lastne roke to die by one's own hand
umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
hrabro umréti to die game (to the end)
umréti od strahu to die of fright
umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
umrl je kot berač he died a beggar
naj na mestu umrem, če... I'll be damned if... - umréti mourir, décéder, trépasser, rendre l'âme, expirer, rendre le dernier soupir
umreti od lakote, od gladu mourir de faim, d'inanition
umreti v cvetu let mourir à la fleur de l'âge
umreti naravne smrti mourir de mort naturelle, mourir de sa belle mort
umreti nasilne smrti mourir de mort violente
nenadno umreti mourir subitement
umreti od starosti mourir de vieillesse
vsi ljudje morajo umreti tous les hommes sont mortels, tout homme est mortel - umréti (umrèm) perf. glej umirati | umreti
- umréti umrem i umrjem i umrjem, umri -ite, umrl -a umrijeti, umreti: umreti nagle smrti
umrijeti naprečac; umreti naravne smrti
umrijeti prirodnom smrću: umreti od lakote, od žeje
umrijeti od gladi, od žeđi; umreti pod nožem
umrijeti na operaciji; umreti za tuberkulozo
umrijeti od tuberkuloze; umreti za domovino; ne more ne umreti ne živeti - umréti morir (od de, za por) ; morirse; fallecer ; fam pasar a mejor vida; expirar
umreti od žeje morir de sed
umreti v cvetu let morir en la flor de la vida
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir de (ali a) mano airada
človek bi umrl od smeha es para morirse de risa
vsi ljudje morajo umreti todos somos mortales - umréti umrèm dov., поме́рти -мру́ док., уме́рти умру́ док., заги́нути -ну док.
- umréti -èm dov. a muri, a deceda, a se stinge din viaţă, a răposa
- ableben preminuti, umreti; (durchleben) preživeti
- absterben* odmirati, odmreti; Hoffnung: umreti, zamreti; (gefühllos werden) Arme, Beine: zaspati, hrometi, ohrometi, otrpniti; Stoffe: obledeti
- acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti
acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da - bìtisati -išēm (t. bitmek)
1. miniti: bilo i bitisalo; ta blagoslovena vremena za vas bila su i bitisala; bitisalo pa se spominjalo
2. končati, umreti: za nedjelju kratkih dana bitisaše obadvoje - boquear izustiti (besedo); sapo loviti; umreti; h kraju iti
- caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti
caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč! - check2 [ček]
1. prehodni glagol
zadržati, ustaviti; dati šah; ukrotiti, brzdati; kontrolirati, pregledati, preveriti; grajati, posvariti; označiti
ameriško oddati (prtljago)
2. neprehodni glagol
ustaviti se, zadržati se; umakniti se; strašiti se (at)
zameriti kaj
ameriško, sleng umreti
ameriško to check baggage oddati prtljago - clamecer [klaməse] verbe intransitif, populaire umreti
- clamser [klamse] verbe intransitif, populaire umreti
- claquer [klake] verbe intransitif pokati (bič), póčiti (puška), tleskati (jezik), šklepetati (zobje); théâtre ploskati; loputati (vrata, okno); familier popustiti, strgati se (vrvica); vulgairement iztegniti se, umreti; verbe transitif zaloputniti; klofniti; théâtre aplavdirati, ploskati (quelqu'un komu); sport nategniti (mišico); populaire zaveseljačiti, zafračkati; utruditi do izčrpanosti, zdelati (koga)
se claquer pretegniti se, preveč se napenjati
claquer du bec (populaire) biti lačen
claquer ses économies zafračkati svoje prihranke
claquer des dents šklepetati z zobmi
claquer des mains ploskati
claquer son fouet (familier, figuré) bahati se
claquer dans la main (nenadoma) spodleteti
faire claquer la porte zaloputniti vrata
claquer la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
faire claquer sa langue tleskniti z jezikom - commorior -morī -mortuus sum hkrati (skupaj) s kom umreti (umirati); abs.: Plin., Icti., Eccl.; Commorientes Soumirajoči, naslov izgubljene Difilove komedije, ki jo je polatinil Plavt: Ter.; pren.: duo venena commoriuntur Plin. izgubita obenem svojo moč, commoritur ea dimicatio Plin. te borbe je hkrati konec = za oba dela skupni konec (ali: commoriuntur [sc. elephanti et dracones] ea dimicatione), verbum commoriatur in te Vulg.; z dat.: hostibus c. S. fr., hostibus suis morte sua Fl., multa milia (hominum) tibi commorerentur Sen. ph., simul tibi c. Vulg.; s cum: c. cum Arrunte filio L. epit., cum Telesino Val. Max.
- cōnsūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (decomp.)
I.
1. rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati) za kaj, obrniti (obračati) v kaj, na kaj: non debuit is, qui dabat (sc. pecuniam), quo ille, qui accipiebat, consumeret, quaerere Ci.; večinoma z in in abl.: c. aurum in monumento Ci., consumitur pecunia in statuis, in agrorum coëmptionibus Ci., in quo (oppido) oppugnando … Athenienses mille et CC talenta consumpserant N., dolus consumitur in pecunia … et ceteris rebus Corn., plus ego laboris et operae consumo in poscendis testibus quam ceteri defensores in refutandis Ci., in aliqua re plus operis laborisque c. Ci. bolj prizadevati si in truditi se za kaj, in praediis colendis operae plurimum studiique c. Ci., cura omnis in dialecticis consumitur Ci., nequaquam satis in re una consumere curam H., in armis plurimam studii consumebat N. zelo vneto se je ukvarjal z borilnimi vajami, plura verba in castigandis matronis quam in rogatione nostra dissuadenda consumpsit L., c. famem tenera in agna Stat. lakoto (po)tešiti; pogosto s časovnim določilom v acc.: c. diem in apparando Ter., tempus in his studiis, omne tempus in litteris, adulescentiam in forensi opera, aetatem in eo studio, in eo omnīs dies noctesque consumpsi Ci., in his rebus circiter dies decem consumit C., c. aevum in curis Lucr., totum diem in uno (discipulo) Q.; redk. in bolj pesn. z in in acc.: tota in dulcīs consument ubera natos V. obilnost vimen naj uporabljajo za ljube mladiče, pharetrae pondus (= sagittas) c. in arcum Pr. porabiti težo tulca za lok = puščice postreljati, c. omne id aurum in ludos L., bona paterna in opera publica Q., in id opus ingentem pecuniam Val. Max., eam pecuniam in monumentum Dig.; inventio in sex partes consumitur Corn. se porablja = se deli na šest delov.
2. pren. (čas) porabiti (porabljati), preživeti (preživljati), prebiti, v pass. tudi miniti, preteči, poteči, izteči se: c. tempus Ci. ep., N., L., tempora noctis Pr., annos suos O., annum Sil., horas Mart., diem inter metum laboremque Cu., per ludum iocumque paene totum diem Cu., totam eam noctem inter vigilias adhortationesque Cu., aestatem in Treveris C., in hoc cum tres menses consumpsisset N. ko je bil prebil, c. omne tempus circa Medeam (pri izdelavi tragedije Medeje) T.; z abl.: horas multas saepe suavissimo sermone Ci. ep., biduum et tres noctes navigatione C., reliquum diei expediendis (apparandis) armis L., precando tempora cum blandis consumpsit inania verbis O., c. aevum bellis Lucan., dies pariter noctesque intempestivis conviviis Cu., noctem continuumque biduum potando epulandoque Suet.; v pass.: nox illa tota in exinaniunda nave consumitur Ci., hi sunt anni consumpti in quaestura Ci., magnā parte diei consumpta C., iamque dies consumptus erat, multis diebus et laboribus consumptis S., consumptā nocte V., lascivae consumpto tempore noctis O., decem diebus ad confirmandum pudorem apud Maracanda consumptis Cu., consumptus per discordiam dies T.; occ. čas (po)tratiti, izgubiti (izgubljati): multis diebus per dubitationem consumptis S.
3. (po)rabiti brez uspeha = (po)trošiti, (po)tratiti: consilium Ter., omnem vim ingenii in populari levitate Ci., multam operam frustra Ci., multa oratione consumptā S., frustra verba c. Cu., precibus consumptis violentem transit in iram O., cum mare, cum terras consumpserit, aëra temptet O. ko bo zaman iskala zavetja na morju, na kopnem, c. vires ipsa subtilitate Q., bona ingenii Q., pudor consumptus peccando Sil. izgubljena po grešenju iz navade.
II.
1. docela porabiti (porabljati), izčrpa(va)ti, izjesti (izjedati): consumptis omnibus telis gladiis destrictis impetum … faciunt C. ker so bili vse postreljali, consumptis lacrimis tamen infixus haeret animo dolor Ci. dasi so solze usahnile; pesn.: c. omnem materiam ficti (languoris) O.; ret.: quin etiam, ante quam ad me veniatur, risus omnis paene consumitur Ci. ep. se človek skoraj nasmeje, c. fidem S. fr., misericordiam Cu. mero usmiljenja izčrpati, gratiam rei nimia captatione Q., consumpsistis ignominiam T. izkusili ste, c. iram Sil.; occ.
a) použi(va)ti, zauži(va)ti, pojesti, požreti (požirati): c. pabulum, omne frumentum C., alimenta Cu., aprum vitiatum H., accisis dapibus mensas V., vis tamen illa mali postquam consumpserat omnem materiam O., confecti et consumpti cibi Ci., ibes … angues … interficiunt atque consumunt Ci., c. draconem Suet. (o mravljah), murem captum leniendae famis gratiā Val. Max., corpora perentum laniata epulando Mel.
b) s požrešnostjo, z razkošnostjo, z razsipnostjo (po)tratiti, po grlu pognati, razli(va)ti, razda(ja)ti, zapraviti (zapravljati): sumat, consumat, perdat (sc. rem meam) Ter., sperat se posse, quod adeptus est per scelus, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., c. patrimonia Ci., rem familiarem S. fr., rapere, consumere (sc. divitias) S., munus Pr., censum equestrem Sen. ph., bona paterna Q.
2. pren. požreti (požirati) = uničiti (uničevati), razdejati, streti; (pogosto o ognju): c. classem hostium incendio Front., consumpturis viscera mea flammis Q.; večinoma v pass. consumi flammā, incendio idr. = zgoreti: Iust., ut uno tempore agger, plutei, … flammam conciperent et prius haec omnia consumerentur, quam … C., quae (aedes) priore anno incendio consumptae fuerant L., urbs incendiis vastata, consumptis antiquissimis delubris T., donec ipsa domus incendio consumpta sit Suet.; (potem o drugih stvareh): consumit robigo ferrum Cu. razje, consumitur anulus usu O. se izniči, omnibus fortunis sociorum consumptis C., nihil est operā factum, quod aliquando non conficiat aut consumat vetustas Ci., cum eam (quercum) tempestas vetustasve consumpserit Ci., de quo et ipso ambigitur, consumpseritne vocem eius instans metus, an … T. mu je glas zadušil … strah, quid non consumitis anni? Mart.; occ. (ljudi) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), (po)daviti, (po)moriti, pobrati (pobirati), pograbiti (pograbljati), vzeti, jemati: si me vis morbi aut natura ipsa consumpsisset Ci., multos autumni pestilentia consumpsit C., duo milia militum … pestis illa consumpsit Cu., illae provinciae Scipiones consumpserunt Vell., si omnes adversum proelium consumpsisset Iust.; pesn. (šalj.): garrulus hunc quando consumet cumque H. bo ugonobil; poklas. in pesn. z abl.: totidem plagis consumimus hostem H., c. aliquem ferro Auct. b. Afr., aliquem miserabili morte Cu., se veneno Val. Max. zastrupiti se, se suspendio Val. Max. obesiti se; pass. consumi aliquā re konec vzeti (jemati), (po)giniti, umreti zaradi česa, za čim: quos vulnere ac dolore corporis cruciari et consumi vides Ci., dieque septimo et lateris dolore consumptus Ci., consumi inediā et purgationibus et vi ipsius morbi Ci., consumi morbo Ci., N., Cu., fame Ci., C., siti Hirt., senio et maerore L., hic ipso tecum consumerer aevo V. rad bi, da bi me tu pobrala skupaj s teboj starost sama = da bi tu … končal življenje, consumi senectā O., longis ab annis O., consumptus morte Tib., consumi morte per formidinem voluntariā Aur., peste Plin., acie Vell., beluarum impetu Ci.; pesn.: consumi lacrimis O. giniti v solzah.
3. storiti, da kaj izgine, v pass. = (iz)giniti v nič, razbliniti (razblinjati) se: montes, quorum altitudo totius mundi collatione (v primeri s celim svetom) consumitur Sen. ph. ne pride v poštev.
III. nase vzeti (jemati), vase spreje(ma)ti: tela omnia solus pectore consumo Sil., consumit tela clipeo Sil., viden ut iugulo consumpserit ensem Stat.
Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: cōnsūmptī = cōnsūmpsistī: Pr., cōnsūmpse = cōnsūmpsisse: Lucr.