Franja

umi|ti (-jem) umivati waschen (se sich)
površno/na hitro se umiti Katzenwäsche machen
umiti si roke sich die Hände waschen, figurativno seine Hände in Unschuld waschen
roka roko umiva figurativno eine Hand wäscht die andere
ki se ne umiva rad wasserscheu

ȕmiti ȕmīm gl. umovati: umom umi, a ušima striže

ùmiti ȕmijēm (se), oni ȕmijū, ùmīj, ùmiti, ȕmī, ùmio, ùmila, umìven -èna in ȕmīt
1. umiti (se): umiti ruke
2. oprati (se) umiti se od grijeha

umíti umívati to wash; pesniško to lave; (rano) to bathe

umíti, umívati si glavo (lase) to shampoo, to have a shampoo, to wash one's hair
umíti, umívati si roke to wash one's hands
umíti, umívati se to wash (oneself), to have a wash, to do (ali to perform) one's ablution
umíti, umívati si roké nad čim (figurativno) to wash one's hands of something (nad to zadevo of this affair)
roka roko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours

umíti (umíjem) | umívati (-am)

A) perf., imperf. lavare:
umiti glavo, roke lavare le mani, la testa
umiti avtomobil lavare l'automobile
pren. umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
pren. roka roko umije una mano lava l'altra

B) umíti se (umíjem se) | umívati se (-am se) perf., imperf. refl. lavarsi; rinfrescarsi; pren.
umiti, umivati si roke lavarsi, lavarsene le mani (come Pilato)

umíti umijem, umij -te, umil -ila, umit -a umiti, oprati: umiti si roke
umiti (sebi) ruke; umiti se po obrazu
oprati lice; umiti se z milom
umiti se sapunom; roka roko umije
ruka ruku mije; umiti komu glavo
oprati komu glavu, natrljati komu nos

umíti umíjem dov., уми́ти уми́ю док., поми́ти -ми́ю док.

umíti umíjem (se) dov. a (se) spăla

уми́ти (вми́ти) уми́ю док., umíti umíjem dov.

умі́ти (вмі́ти) умі́ю недок., znáti znám nedov.

abwaschen^* Schmutz usw.: zmiti, sprati (von z), figurativ eine Schuld: sprati; das Geschirr: pomiti, pomivati, Hände: umiti, umivati

bathe¹ [beið] prehodni glagol & neprehodni glagol
(na prostem) se kopati, umiti, oblivati (se)

to bathe one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo

dēfaecō -āre -āvī -ātum (dē in faex)

1. (o)čistiti, (o)čediti, umi(va)ti: vinum Col., Plin., membra Prud., aërem P. Veg.

2. pren. očistiti, (raz)vedriti: Sid., animus defaecatus Pl. neskaljeno razpoloženje, caro ab omni defaecata labe vitiorum Ambr., caelum et purius et defaecatius ab omni labe peccati est Ambr., defaecatissimum lumen gratiae Aug.

effricō -āre (frixī: Tert.), fricātum (o)drgniti, otreti (otirati), umi(va)ti: sudorem equi fronte Ap., calices Ap., spicas Tert.; pren.: illis hebetibus … robigo animorum effricanda est Sen. ph.

ēlavō -āre -lāvī -lautum in -lōtum izmivati, umi(va)ti, oprati: Pl., Cels., Col.; pren. odprati = izgubiti kaj, na nič priti, rešiti se česa: Pl.

ēluō -ere -luī -lūtum (ē in lavere)

1. izprati (izpirati), odprati, oprati, izmi(va)ti, umi(va)ti: Cels., Col., Plin., patinas Pl., argentum (= vasa argentea) Pl., colorem Lucr., Q., corpus O., centurionum profusus sanguis eluitur Ci.; pren. iztrebiti, izbrisati, zatreti, odpraviti: peregrina omnia Pl., amoris maculam Pl., cum te maculas furtorum … tuorum sociorum innocentium sanguine eluere arbitrabare Ci., amicitias usūs remissione eluere Ci. polagoma razdreti, severitate iudicandi sordīs eluet Ci., eluere libidinem Ci., infectum eluitur scelus V., elue crimen O., vitia eluere Q.; pesn.: cadus amara curarum eluere efficax H. odpraviti, pregnati.

2. čistiti, očistiti (očiščevati) česa: vestimenta luto Luc., eluta alica Cael. izluščeno; pren.: eluere mentem Lact., maculatas crimine mentes Sil.

3. tako rekoč očistiti česa = iztrebiti, spraviti iz česa: Scythica stagna Maeotidis eluere (sc. avibus) Col.

4. (svoje) premoženje zapraviti: elutum in balneis Pl.; pren. abs. na nič spraviti se: eluas tu an exunguare Pl. — Adj. pt. pf. ēlūtus 3 „izpran“ = vodén, nesočen, slaboten: irriguo nihil est elutius horto H., huius (spodi) elutior vis est Plin.

Opomba: Star. pf. act. ēlovī: Luc.

excaldō -āre -ātus (ex in calda) v topli vodi kopati, umiti: Marc.

in-ēmundābilis -e ki ga ni mogoče oprati, umiti, očistiti: Innoc. ap. Aug.

inter-luō -ere

1. vmes, pri čem umi(va)ti, prati, izp(i)rati: manūs interluito Cat., saxa unda i. Cu.

2. o rekah in vodah: vmes teči, pretakati se: Amm., Cl., Aug., fretum, quod Capreas et Surrentum interluit T.

ìsprati ìsperēm, vel. ispèri aor. ìsprah ȉsprā, ȉsprao ȉsprāla
1. izprati: isprati usta vodom; isprati ranu
2. tudi ekspr. umiti: isprati kome glavu