ugrizn|iti (-em) gristi beißen (v in), zubeißen; v kaj hineinbeißen in, (etwas) anbeißen
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Lippen beißen, sich auf die Zunge beißen, sich (eine Antwort) verkneifen
ugrizniti v kislo jabolko figurativno in den sauren Apfel beißen
Zadetki iskanja
- ugrízniti to bite
ugrízniti v kaj to bite at something; (pičiti) to sting; to snap (at)
riba je ugriznila v vabo the fish snapped at (ali up) the bait
pes, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite - ugrízniti mordre dans ; (o ribi) mordre (à l'hameçon) ; (kača) piquer
ugrizniti v vabo (figurativno) se laisser prendre, familiarno mordre à l'hameçon
ugrizniti se v jezik se mordre la langue - ugrízniti (-em) perf. mordere, morsicare; addentare; pren. mangiare:
ugrizniti v jabolko addentare una mela
ugrizniti v vabo abboccare all'amo
pren. ne imeti kaj ugrizniti non aver da mangiare
pes ga je ugriznil v nogo il cane gli morse una gamba
pren. ugrizniti v kislo jabolko inghiottire amaro, fare di necessità virtù
pog. ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
pren. ugrizniti v študij accanirsi nello studio
pren. ugrizniti v politiko darsi alla politica - ugrízniti -em ugristi, ugriznuti; ugriznjen -a -o
ugriznut - ugrízniti morder ; (o ribi) picar
ugrizniti v vabo morder el anzuelo; fig (iti na limanice) tragar el anzuelo
ugrizniti v kislo jabolko (fig) fam tragarse la píldora, hacer de tripas corazón
ugrizniti se v jezik morderse la lengua (tudi fig) - ugrízniti -em dov., укуси́ти укушу́ док.
- ugrízniti -nem dov. a muşca
- jabolk|o1 [ou̯] srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo der Apfel, -apfel (gojeno Kulturapfel, namizno [Eßapfel] Essapfel, Tafelapfel, pečeno Bratapfel, zgodnje Frühapfel, zimsko Dauerapfel, Winterapfel)
anatomija adamovo jabolko der Adamsapfel
očesno jabolko (zrklo) der Augapfel
figurativno jabolko spora der Zankapfel, die Streitfrage
figurativno ugrizniti v kislo jabolko in den sauren Apfel beißen
figurativno seštevati jabolka in hruške Äpfel und Birnen zusammenzählen, Äpfel mit Birnen addieren
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
| ➞ → granatno jabolko, ➞ → sodomsko jabolko, ➞ → vodno jabolko, ➞ → volčje jabolko, ➞ → zrklo - jábolko apple
Adamovo jábolko anatomija Adam's apple
zimska jábolka pl winter apples pl
gnilo jábolko rotten apple
jábolko spora apple of discord
granatno jábolko pomegranate
rajsko jábolko tomato
ugrizniti v kislo jábolko (figurativno) to swallow a bitter pill, to grasp the nettle
jábolko ne pade daleč od drevesa like father, like son; he is a chip off the old block - jábolko (-a) n
1. melo, pomo
2. bot.
granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata
3. pog. anat.
Adamovo jabolko pomo d'Adamo
4. (okrogel predmet) pomo:
jabolko pri palici pomo del bastone
5. anat. (pogačica) rotula
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
agr. prinčevo jabolko renetta
vladarsko jabolko globo imperiale
bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero - jábolko manzana f
Adamovo jabolko (anat) laringe f, fam nuez f
jabolko ne pade daleč od drevesa (fig) el hijo de la gata, ratones mata, de tal palo tal astilla
ugrizniti v kislo jabolko (fig) apechugar con a/c; hacer de tripas corazón; fam tragarse la píldora - jezik1 [ê] (jezik|a, -a, -i)
1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)
2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen
3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f
goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra - kis|el (-la, -lo) obraz, okus, sadje, vino: sauer; rahlo: säuerlich; vreme: diesig
kisel obraz die Jammermiene, saure Miene
kisel travnik die Sauerwiese
kremenčevo kisel kieselsauer
smolno kisel harzsauer
vinsko kisel weinsauer
postajati kisel versauern
figurativno ugrizniti v kislo jabolko in den sauren Apfel beißen - kísel sour; acid; tart; (malo) sourish, acidulous; (okisan) pickled; figurativno sour, sulky, surly; morose, peevish, sullen, ill-humoured, crabbed, harsh, crusty
kísel krompir potato salad
kísel obraz wry (ali drawn) face, sour look(s)
kíslo mleko sour (ali curdled) milk
kíslo zelje sauerkraut, pickled (ali salted) cabbage
kísle kumarice pickled cucumbers pl, cucumber salad
kíslo grozdje sour grapes pl
kísli bonboni acid drops pl
kísla voda mineral water, thermal water, acidulous water
kíslo se držati to look surly (ali bitter), to pull a (sour) face
napraviti kísel obraz to pull a (wry) face
ugrizniti v kíslo jabolko (figurativno) to grasp the nettle - kísel aigre, aigri ; (sesirjeno mleko) sur, tourné ; kemija acide ; (obraz) morose, revêche, renfrogné, rechigné
kisle kumarice cornichons moški spol množine au vinaigre
kislo mleko lait moški spol caillé
kisla voda eau ženski spol minérale (ali gazeuse)
kislo zelje choucroute ženski spol
ugrizniti v kislo jabolko (figurativno) être obligé d'avaler la pilule, être contraint à s'exécuter - kísel (-sla -o)
A) adj.
1. acido, acidulo, agro:
kisla pijača bevanda acidula
kislo mleko latte acido
kisle kumarice cetrioli sottaceto
2. pren. arcigno, imbronciato:
kisel obraz viso imbronciato
3. kem. acido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
gastr. kisla juha zuppa acida
agr. kisla krma foraggio insilato
metal. kisla opeka mattone refrattario
gastr. kisla smetana panna acida
kisla voda acqua minerale
metal. kisla žlindra loppa quarzosa
kisla tla terreno acido
meteor. kisli dež pioggia acida
pren. kislo vreme brutto tempo
gastr. kislo zelje crauti
B) kísli (-a -o) m, f, n
požirek kislega un sorso di bevanda acidula
vleči na kislo essere acidulo - kísel agrio; ácido
kisle kumarice pepinillos m pl en vinagre
kislo mleko leche f agria, (sesirjeno) leche f cuajada
kisla voda agua f mineral acídula
kislo zelje col f fermentada
s kislim obrazom con cara de vinagre, con gesto avinagrado
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre, poner gesto avinagrado
ugrizniti v kislo jabolko (fig) hacer de tripas corazón; tragarse la píldora