Franja

uglajenost [ê] ženski spol (-i …) der Schliff

uglajénost -i ž., ви́тонченість -ності ж.

uglajênost politeness, courteousness; good manners pl; refinement, refined behaviour (ali manners pl, ways pl)

uglajênost poli moški spol , finesse ženski spol , civilité ženski spol , politesse ženski spol , savoir-vivre moški spol

svetska uglajenost habitude ženski spol du monde

uglajênost i uglájenost ž uglađenost, takt u vladanju, izglađenost, utrtost, utrvenost

uglajênost lisura f ; pulito m , pulimento m ; fig buenas maneras f pl , urbanidad f

svetska uglajenost mundalidad f
dati čemu zadnjo uglajenost dar los últimos toques a a/c

uglájenost (-i) f pren. educazione, garbatezza; buone maniere

uglájenost -i ž galanterie

aristocrazia f

1. aristokracija, plemstvo, plemiči

2. pren. aristokracija, elita, smetana:
aristocrazia del pensiero, della cultura duhovna aristokracija, kulturna elita

3. pren. prefinjenost, uglajenost

aticismo moški spol atiška ličnost, uglajenost (v izražanju)

ceremony [sériməni] samostalnik
obred, slovesnost; formalnost, uglajenost

to make ceremonies obirati se
master of ceremonies ceremoniar
to stand (up)on biti strogo formalen
without ceremony po domače, neprisiljeno

compitezza f vljudnost; olika, olikanost; uglajenost:
trattare qcn. con compitezza biti vljuden do koga

concinnity [kənsíniti] samostalnik
uglajenost, žlahtnost (literarnega sloga)

ēlegantia -ae, f (ēlegāns) okusnost, uglajenost, dostojnost: Plin., Petr., Q., Suet., Gell., noli ludorum huius elegantiam contemnere Ci., cum summa elegantia atque integritate vixisti Ci., elegantia Latini sermonis, verborum Latinorum ali loquendi Ci. izbranost, uglajenost, contemnit disserendi elegantiam, confuse loquitur Ci. logično pravilnost, commentariorum Caesaris elegantia Hirt. uglajenost, lepota, elegantia vitae N. olikano vedenje, annos celans elegantiā Ph., morum elegantia T. dostojen značaj.

finezza f

1. tenkost, drobnost, finost:
la finezza di un tessuto finost, rahlost tkanine

2. pren. ostrina, ostroumnost, prodornost:
finezza di mente ostroumnost
finezza di udito ostrina sluha

3. prefinjenost, finesa, uglajenost, nežnost:
intaglio eseguito con grande finezza izredno fino izdelana rezbarija
trattare qcn. con finezza uglajeno se vesti do koga

4. prijaznost, ljubeznivost:
mi hanno circondato di finezze obsuli so me z ljubeznivostmi

forbitezza f

1. pravilnost, čistost

2. pren. uglajenost, izpiljenost, izčiščenost:
parlare con forbitezza govoriti uglajeno

garbo m vljudnost, olikanost, uglajenost, prefinjenost, vzgojenost:
una donna piena di garbo elegantna ženska
chiedere qcs. con garbo kaj vljudno vprašati
senza garbo nevljudno, grobo, nespodobno

gentilezza f

1. ljubeznivost, prijaznost:
lo colmarono di gentilezze zasuli so ga z ljubeznivostjo
fammi la gentilezza di toglierti dai piedi iron. bodi prijazen in se mi spravi spod nog

2. uglajenost, prefinjenost, izbranost:
gentilezza di modi prefinjenost v obnašanju

3. nežnost, ljubkost:
gentilezza di aspetto ljubek videz

gentlehood [džéntlhud] samostalnik
imenitnost, dobra vzgoja, uglajenost

hūmānitās -ātis, f (hūmānus)

1.
a) človečnost, človeška nrav, človeška narava, človeško čustvo, človeška dostojanstvenost: magna est vis humanitatis Ci., haec tacita lex humanitatis est Ci., humanitatis rationem habere Ci., nonne omnem humanitatem exuisses? Ci., natura certe (tibi) dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci. da se človeka čutiš, humanitas, ad quam homo effingitur Sen. ph.
b) meton. konkr. človeštvo, človeška družba: Ap., Min., Arn.

2. (= gr. φιλανϑρωπία) ljubezen do človeštva, človekoljubje, dobrohotnost, blagosrčnost, milosrčnost, prijaznost, vljudnost: hac, vestra humanitate me loqui patiamini! Ci., singulari humanitate et misericordia moveor Ci., sentio vos pro vestra humanitate vehementer esse commotos Ci., summa in aliquem humanitas Ci. ep., humanitatis putabat esse non plane exspoliare urbem Ci., in Miltiade erat cum summa humanitas tum mira communitas N., quem (Pharnabazum) … adeo sua cepit humanitate, ut … N., adversus minores h. Sen. ph., miserationis affectus, qui plane vocatur humanitas Lact.

3. (= gr. παιδεία) višja omika(nost), — olika(nost), — izobraženost, uglajenost, uglajeno (olikano) vedenje, rahlejši čut za spodobnost in dostojnost, izbran okus: artes, quae ad humanitatem pertinent ali quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci., audacius paulo de studiis humanitatis disputabo Ci., de studiis humanitatis ac litterarum loqui Ci., litterarum ac politioris humanitatis expers Ci., ille omni humanitate et virtute ornatus adulescens Ci., (orator) inops quidem humanitatis atque inurbanus Ci., ea multum ab humanitate discrepant Ci. so hudi prestopki zoper dostojnost, quod (Belgae) a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., captus adulescentis et humanitate et doctrina N., idque apud imperitos humanitas vocabatur, cum pars servitutis esset T.