Franja

ugladi|ti (-m) uglajati glätten ➞ → gladiti; figurativno pot: erleichtern

ùgladiti -īm (se)
1. zgladiti (se): ugladiti kamen, vladanje, ponašanje
2. zlikati (se): ugladiti rublje, veš
3. poravnati: ugladiti spor

ugladíti to smooth; figurativno to polish, to refine; to sleek, to make sleek

ugladíti razlike to iron out differences

ugladíti lisser, polir, adoucir ; (jezik) épurer

ugladiti pot frayer (ali ouvrir, tracer, percer) un chemin

ugladíti -ím, ugladi -ite, ugladil -ila ugláditi -im ugladiti, izgladiti, utrti: ugladiti komu pot

ugladíti alisar; pulir

ugladiti pot preparar el camino (za para)

ugláditi (-im) | uglájati (-am)

A) perf., imperf.

1. lisciare, levigare; pren. limare, perfezionare

2. pren. spianare, appianare:
ugladiti spor appianare la lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugladiti komu pot v družbo spianare la strada a qcn.

B) ugláditi se (-im se) perf. refl.

1. spianarsi, farsi liscio

2. appianarsi, spianarsi (di liti e sim.)

addolcire

A) v. tr. (pres. addolcisco)

1. sladiti:
addolcire il caffè osladiti kavo

2. ublažiti, lajšati, miriti:
addolcire una sofferenza ublažiti bolečino
addolcire il furore pomiriti bes

3. knjižno oplemenititi, omikati, ugladiti:
addolcire i costumi ugladiti navade

4. metal. kaliti:
addolcire i metalli kaliti kovine

5. kem. mehčati (vodo)

B) ➞ addolcirsi v. rifl. (pres. mi addolcisco) omehčati se, postati blažji:
il clima si addolcisce podnebje postaja blažje

aplanir [aplanir] verbe transitif (z)ravnati, (s)planirati; figuré odstraniti (težave), premostiti (nasprotja); utreti, ugladiti (pot)

aplanir les difficultés, les obstacles odstraniti težave, zapreke
aplanir un terrain splanirati zemljišče
s'aplanir postati netežaven, lahek, gladek
tout s'est aplani après cette franche discussion vse je šlo lahko po tej odkr: iti diskusiji

caelō -āre -āvī -ātum (caelum1) izbočeno izrez(ov)ati, v ploskev rezati (vrez[ov]ati), (v)dolbsti, v (visokem ali ploskovitem reliefu) izdel(ov)ati, s podobami (o)krasiti, cizelirati; v kovino (-i): hanc speciem Praxiteles caelavit argento Ci., scuta alterius (exercitūs) auro, alterius argento caelaverunt L., calvam auro caelavere L. so vložili z zlatom, clipeo quoque flumina septem argento partim, partim caelaverat auro O., hanc (crateram) longo caelaverat argumento O., c. carrucas ex argento, satyrum in phiala Plin., c. aurum, argentum Plin., caelatum aurum et argentum Ci., vasa caelata Ci., L., loricae galeaeque caelatae opere Corinthio Ci., si quid caelati aspexerat Ci. kakšno reliefno delo, miles non caelatus auro et argento L. ne v opravi, okrašeni z zlatimi in srebrnimi reliefi, auro caelatis refulgens armis L., arma auro et argento caelata Cu., caelata in auro fortia facta patrum V., caelatam argento ferre bipennem V., clipeus caelatus imagine mundi L., auro tecta caelata Enn. ap. Ci., scyphi Mentoris manu caelati Plin., frena caelata Ap., lanx caelata Icti.; pesn. (z grškim acc.): caelata metus alios arma Val. Fl., Phorcys caelatus Gorgone parmam Sil.; v les(u): pocula ponam fagina, caelatum divini opus Alcimedontis V.; v marmor(u): pteron ab oriente caelavit Scopas Plin.; v slonovo (-i) kost(i): navis, cuius tutela (zaščitnik) ebore caelata est Sen. ph.; v mavec (-vcu): coronae (okrajki) caelatae Vitr.; v steklo (-u): vitrum argenti modo caelare Plin. Subst. n pl.: caelata magnorum artificum manu Sen. ph. z rokami velikih umetnikov izdelane posode; pren.: Delphin (ozvezdje) stellis caelatus O.; pren. čudovito (umetelno) izdel(ov)ati, izvesti (izvajati), ugladiti (uglajati); o tkaninah: caelata multā arte velamina Val. Fl.; o izdelkih duha: caelatumque novem Musis opus H. umetelno izglajeno z rokami deveterih Muz, ab initio sic opus ducere, ut caelandum, non ex integro fabricandum sit Q.

collēvō (collaevō) -āre docela zgladiti, ugladiti (uglajati): Sen. ph., Col., Plin.

dégrossir [degrɔsir] verbe transitif otesati, oklesati; obdelati; (grobo) obrusiti; figuré grobo zasnovati; figuré olikati, ugladiti (quelqu'un koga)

dégrossir une épreuve brati prvo korekturo
dégrossir un travail, un problème začeti z delom, z reševanjem problema
être mal dégrossi biti neotesan, zarobljen

dēlēvō (dēlaevō) -āre zgladiti, ugladiti: Col.

dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!

digrossare v. tr. (pres. digrōsso)

1. (sgrossare, sbozzare) otesati, grobo obdelati:
digrossare un tronco otesati deblo

2. dati osnovno znanje:
digrossare un ragazzo in grammatica dati otroku osnovno slovnično znanje

3. pren. ugladiti, izpiliti:
digrossare la lingua izpiliti jezik

dirozzare

A) v. tr. (pres. dirozzo)

1. obdelati; obrusiti

2. pren. omikati, ugladiti

B) ➞ dirozzarsi v. rifl. (pres. mi dirozzo) postati uglajen

dodélati -am
1. doraditi, dovršiti, završiti posao, rad: za danes smo dodelali
2. izraditi: krojač je dodelal obleko
3. dotjerati, ugladiti: tkanine je treba po tkanju še dodelati

ēlīmō¹ -are -āvī -ātum (ē in līma)

1. izpiliti, opiliti: graciles ex aere catenas O., elimata scrobs Plin.

2. pren.
a) izpiliti, opiliti (opiljevati), ugladiti (uglajevati): rationes (načela) haec … non ad tenue elimatae Ci., quam (Aeneida Vergilius) nondum satis elimaverat Gell.
b) dodobra izobraziti (izobraževati): neque ullis … certationibus … elimati sunt Gell., elimare animum Aug. Od tod subst. pt. pf. ēlīmātī -ōrum, m izobraženci: Gell.; v komp. elimatiores: Sever. ap. Aug.

3. pren.
a) umetelno izsnovati, izdelati, izmisliti si: (σχόλιον) aliquod ad aliquem Attic. in Ci. ep. ad Attic., cum aliquid commodius elimaverint Q., disputatio elimatissima Aug. Adv. komp. pt. pf. ēlīmātius natančneje: Ambr.
b) oslabiti: elimatis viribus Cael.

expoliō¹ -īre -īvī -ītum

1. izgladiti, ugladiti, ličiti, očistiti, pobarvati, poslikati: Plin., Q., libellus arida pumice expolitus Cat., nullā malā re esse expolitam muliebri Ter. ličena, poliri, expoliri (med.) Pl., aedes quom extemplo sunt paratae, expolitae Pl., expolitus paries Vitr., domus expolita eleganter Vitr. lično poslikana. Klas. le

2. pren. ugladiti (uglajati), (iz)likati, (iz)omikati, izobraziti (izobraževati), izučiti: expoliunt, docent litteras, iura, leges Pl., quis Dionem … doctrinis omnibus expolivit? Ci., nox te … expolivit hominemque reddidit Ci., omni vita atque victu excultus atque expolitus Ci., fere non difficile est invenire, difficillimum vero est inventum expolire Corn., expolire quasdam artes Lucr., orationem Q. — Od tod adj. pt. pf. expolītus 3 uglajen, gladek in svetel, čist, okrašen: dens expolitior Cat., frumenta expolitiora Col. čistejša, villae expolitissimae Scipio ap. Gell.

ladyfy [léidifai] prehodni glagol
naučiti (žensko) lepega vedenja, ugladiti, napraviti damo iz nje