Franja

Zadetki iskanja

  • tvoj [ó] (-a, -e) dein, deine, dein, der/die/das deinige
    to je tvoje das gehört dir
  • tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

    tvój, -a, -e prijatelj your friend
    neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
    tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
    moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
    to je tvoje this is yours
    tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
    tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
    naj bo po tvojem have it your own way
    po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
    ti in tvoji you and yours
    kar je moje, je tvoje what's mine is yours
  • tvój, -a -e (pridevniško) ton, ta ; (samostalniško) le tien, la tienne

    tvoj prijatelj in moj ton ami et le mien
    eden od tvojih prijateljev un de tes amis
    tvoj(c)i les tiens, ta famille
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • tvój tvoja tvoje tvoj tvoja tvoje: to je tvoj mož; -a žena; -e posestvo
    tvoj posjed (-sed); čisto po -em se nosi
    nosi se kao ti; naj bo po -em
    neka bude onako kako ti hoćeš; po -em mnenju je to drugače
    po tvom mišljenju je to drugačije, drukčije; ali je tvoj doma
    da li je tvoj muž kod kuće; -o sem videl na sestanku
    tvoju ženu sam vidio (-eo) na sastanku; misliš, da bo vedno -a obveljala
    misliš da će uvijek, uvek na tvome ostati
  • tvój, tvója, tvóje (pridevniško) tu

    tvoja knjiga tu libro, el libro tuyo
    tvoja hiša tu casa, la casa tuya; (samostalniško) tuyo, -a
    ostanem (sem) tvoj quedo (soy) tuyo
    vedno tvoja siempre tuya
    tvoji los tuyos, tu familia
  • tvój tvôja, tvôje, tvôji zaim., твій твоя́, твоє́, твої́ займ.
  • tvój tvôja -e prid. al tău
  • blížnji(k) fellow-man, pl fellow-men; fellow-creature, neighbour

    tvoj blížnji(k) biblija thy neighbour
    ljubiti svojega blížnji(k)a to love one's neighbour
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • degradirati glagol
    1. (znižati veljavo) ▸ degradál, leminősít
    degradirati delo ▸ degradálja a munkát
    degradirati ženske ▸ degradálja a nőket
    Ratzon je ženske degradiral na raven suženj. ▸ Ratzon a nőket a rabszolgák szintjére degradálta.

    2. (o položaju ali delovnem mestu) ▸ degradál, lefokoz, leminősít
    degradirati na nižje delovno mesto ▸ alacsonyabb beosztásba helyez
    Salvatore ga degradira na mesto navadnega delavca. ▸ Salvator közönséges munkássá minősítette le.
    Tvoj klub bi zveza degradirala v tretjo ligo. ▸ A szövetség harmadosztályúra minősítené le a klubodat.

    3. (prizadejati škodo) ▸ degradál
    degradirati okolje ▸ degradálja a környezetet
  • dolžník débiteur moški spol , obligé moški spol

    konkurzni dolžnik failli moški spol
    zastavni dolžnik gageur moški spol, saisi moški spol, gagiste moški spol saisi
    tvoj dolžnik sem je t'en suis (bien) obligé
  • ka|en1 (-na, -no) vprašalno:

    1. wie (kakšno je bilo vreme ? Wie war das Wetter?, kakšen je tvoj šef? Wie ist dein Chef?, kakšna se ti zdi slika? Wie findest du das Bild?); wie beschaffen (kakšen je X? wie ist X beschaffen?)

    2. (katere vrste) was für (ein/eine/ein), množina : was für (kakšno drevo je to? Was für ein Baum ist das?)

    3. (kaj) was, welches (kakšen je bil pravi motiv? was/welches war der eigentliche Beweggrund?)

    4. vzkliki: welcher/welche/welches, welch ein/ eine/ein (kakšna nesreča! Welches Unglück!/Welch ein Unglück!)
    figurativno Kakšna zmota! Fehlanzeige!
    Kakšne skrbi! [Du] du hast Sorgen!
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • krojáč tailor; garment-worker, garment-maker

    damski krojáč dressmaker, ladies' tailor
    izdelan po krojáču tailor-made
    kdo je tvoj krojáč? who makes your clothes?, arhaično who tailors you?
    biti krojáč, opravljati krojaški poklic to work as a tailor (ali dressmaker), to be a tailor
  • mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

    mój, -a, -ei pl my people
    mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
    mój, -a, -ea knjiga my book
    ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
    ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
    tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
    mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
    neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
    neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
    jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
    mój, -a, -e lasten my own, of my own
    če bi šlo po mojem if I had my (own) way
  • nasvèt conseil moški spol , avis moški spol, familiarno tuyau moški spol , proposition ženski spol

    na tvoj nasvet, po tvojem nasvetu sur ton conseil
    prijateljski nasvet conseil d'ami
    dati nasvet donner un conseil à quelqu'un, conseiller, familiarno tuyauter quelqu'un
    ravnati se po nasvetu suivre le conseil de quelqu'un
    vprašati za nasvet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un
  • položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

    resnost položája the gravity of the situation
    socialni položáj social standing
    položáj poslanika the post of ambassador
    položáj tržišča, trga market position
    težaven položáj (figurativno) a close call
    materialni in družbeni položáj economic and social status
    biti gospodar položája to be master of the situation
    biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
    določiti čemu položáj to locate something
    ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
    on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
    nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
    izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
    to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
    položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
    pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
    razumem tvoj položáj I see how you stand
    biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
    sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
    položáj je videti brezupen things look desperate
    vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
    vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
    vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
    on je rešil položáj he saved the situation
    umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
    izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot
  • pôsel2 (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

    donosen pôsel remunerative business, paying proposition
    nedonosen pôsel losing proposition
    brez pôsla out of work, unemployed
    po pôslih on business
    postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
    tekoči pôsli current business
    nujen pôsel urgent work
    nadurni pôsel overtime work
    nečisti pôsli foul dealing
    pôsli so slabi business is slack
    to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
    to ni tvoj pôsel it's no business of yours
    brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
    pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
    dajati mnogo pôsla to give much trouble
    da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
    to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
    pôsel je pôsel business is business
    imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
    imam pôsla čez glavo I am being overworked
    imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
    z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
    večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
    imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
    če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
    krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
    pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
    pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
    iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
    ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
    ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
    sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
    ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
    on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)
  • pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

    1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
    pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
    knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
    pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
    ne pozabi me non ti scordar di me
    da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

    2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare