túren de tourisme, de fond
turno kolo bicyclette ženski spol de tourisme
turne smuči skis moški spol množine de fond
turno smučanje ski moški spol de fond
Zadetki iskanja
- túren (-rna) m
1. pog. (zvonik, stolp) campanile, torre:
grajski turen torrione
2. žarg. alp. torre - túren (-rna -o) adj. del giro, del viaggio:
turno smučanje sci-escursionismo - túren -rna m (srvnj. turn < lat. akuz. turrem od turris) razg. toranj, kula, zvonara
- túren -rna -o za turu: -e smuči
- túren
turno kolo (motocikel) bicicleta f (motocicleta f) de turismo - loputa|ti (-m) klappern, schlagen; z vrati: Türen zuschlagen
- Anschlag, der, (-s, Anschläge)
1. (Schlag) udarec, einer Tastatur: udarec na/po, beim Schwimmen: dotik
2. (Plakat) lepak, razglas, am schwarzen Brett: obvestilo
3. beim Gewehr: prislon; im Anschlag naperjen, Schießen im stehenden, knieenden, liegenden Anschlag streljanje stoje, kleče, leže
4. (Schätzung) cenitev, predračun
5. (Attentat) napad (auf na), atentat
6. beim Stricken: nasnutek
7. Technik prislon, naslon; priboj; omejilo, omejevalo, omejevalnik, zadrževalnik; nastavek; in der Weberei: nabijanje, beim Drahtziehen: prvi vlek, bei Fenstern, Türen: pripira einen weichen/harten Anschlag haben imeti mehak/trd udarec, biti mehak/trd - Antiphatēs -ae, m (Ἀντιφάτης) Antifat,
1. kralj Lestrigonov, ljudožerskih velikanov na severozahodni obali Sicilije: H., Tib. idr., Antiphatae domus O. = Formiae, mesto, ki ga je baje ustanovil Antifat; apel. = trinog, tiran: Antiphates trepidi Laris Iuv. tiran svojim trepetajočim podložnikom.
2. nezakonski sin Sarpedona, Enejev tovariš, ubil ga je Turen: V. - Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,
1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.
2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).
3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera). - coniūx, bolje coniūnx, -iugis, f m (coniungere)
I. sovpreženka, sovpreženec: me … equo factum … coniugem Ap.; (o stvareh): coniuges copulae Ap. zvezane.
— II. pren.
1.
a) klas. le fem. soproga, zakonska žena, zakonska družica: Lucr., V., H., O., Cat. idr., c. fidelissima Ci., ista tua minime avara coniux Ci., coniugem viro reddere Cu., principum coniuges T., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., celebratote illos dies cum coniugibus ac liberis vestris Ci., tudi: coniuges et liberi Ci., L. ali liberi et (ac) coniuges Ci., L. ali coniuges liberique L. ali liberi coniugesque L.; coniuges ducere Iust. (o)ženiti se; pl. coniuges soproge (žene) kakega orientalskega kneza: ubi ipse domicilium, coniuges liberosque habebat Auct. b. Afr.
b) skoraj le pesn. in poklas. kot masc. soprog, zakonski mož: Pl., Cat., Sen. ph. idr., ne eadem mulier cum suo coniuge et fratre … honestissimum adulescentem oppressisse videatur Ci., huic coniunx Sychaeus erat V., coniugis augurio quamquam Titania mota est O., suus coniunx ubi sit, circumspicit O., mulier … nectere moras … repertaque spe ditioris coniugis promissa exuere T.; pl. coniuges zakonska dvojica, zakonski par, zakonca: Val. Max., boni coniuges Cat., non prius unanimis corpora coniugibus tradite Cat.
2. occ. fem.
a) zaročenka, nevesta: ereptae magno inflammatus amore coniugis … Orestes V., coniuge praerepta (Turen o Laviniji, ki mu jo je prevzel tujec) V., raptā coniuge lentus eris? O., durus et ille fuit, qui tantum ferre dolorem, vivere et erepta coniuge qui potuit Tib.; tudi ljubica, priležnica: Picus, … quem capta cupidine coniunx … fecit avem Circe V., abreptā desertus coniuge Achilles Pr., intonuit signumque dedit Mavortia coniunx Val. Fl.
b) živalska samica: Plin., suo coniunx abducta marito … alba columba O. - dvoj|e [ó] zwei (vrat zwei Türen)
z dvojimi vrati zweitürig
model z dvojimi vrati der Zweitürer
na dvoje entzwei
v dvoje zu zweit
življenje v dvoje die Zweisamkeit - einrennen* podreti, sich etwas: zadreti si; die Tür: (nenehno) obiskovati, ein Lokal: preplavljati, preplaviti; figurativ offene Türen einrennen zaletavati se v odprta vrata; sich den Schädel einrennen zaletavati se z glavo ob zid
- Futter2, das, (-s, -) bei Kleidern: podloga; Technik bei Türen: špaleta, bei Maschinen: vpenjalna glava, (Innenschicht) obloga
- Geklapper, das, von Absätzen: klopotanje, von Geschirr: rožljanje, mit Türen: loputanje, von Hufen: peket, von Zähnen: šklepet
- hereinregnen: es regnet herein durch Fenster, Türen: dež nosi skozi okna/vrata, durchs Dach: streha pušča
- malen
1. slikati, naslikati
2. Türen, Fenster, Wände: pleskati, popleskati; Lippen: mazati, namazati; sich malen lassen dati se portretirati - oboj2 [ó] (-a, -e) beiderlei (obojega spola beiderlei Geschlechts)
oboji/oboje/oboja z množinskimi samostalniki: beide (oboje hlače beide Hosen, oboja vrata beide Türen)
(oba para) beide Paar (oboji čevlji beide Paar Schuhe) - odprta vrata množina offene Tur
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
figurativno zaletavati se v odprta vrata offene Türen einrennen - offen odprt; Kragen, Knopf: odpet, Haar: razpuščen; Mensch, Karten: odkrit, (öffentlich) javen; Arme: razširjen, razprostrt; Stelle: nezaseden; Visier: dvignjen; Mathematik offene Menge odprta množica; offenes Intervall odprti interval; offene Handelsgesellschaft trgovska družba z neomejenim jamstvom; ein offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; mit offenen Augen z odprtimi očmi; eine offene Hand haben biti odprtih rok; offen sein biti odprt, odpirati se; offene Türen einrennen vdirati skozi odprta vrata, zaletavati se v odprta vrata