Franja

tri (treh, trem, tri, pri treh, s tremi)

1. drei (trije bratje drei Brüder, tri sestre drei Schwestern, tri polja drei Felder)

2.
koliko časa: tri minute/ure/dni/tedne/mesece/leta drei Minuten/Stunden/Tage/Wochen/Monate/Jahre
v treh dneh/tednih/mesecih in drei Tagen/Wochen/Monaten
čez tri dni heute in drei Tagen
|
tri in pol dreieinhalb
po tri je drei, zu drei
na vsake tri dni/tedne/mesece/leta dreitäglich/dreiwöchentlich/dreimonatlich/dreijährlich
na treh straneh dreiseitig
pas treh milj die Dreimeilenzone
do treh četrtin poln [dreiviertel] drei viertel voll
s tremi okni/krovi/ramami dreifenstrig/dreideckig/dreiarmig
v treh dejanjih dreiaktig
v treh knjigah in drei Bänden
ura: ob treh um drei (Uhr)
en, dva, tri eins, zwei, drei
tri pike ločilo: Auslassungspunkte množina
tja v tri dni figurativno in den Tag hinein, ins Blaue hinein
deliti na tri dele dreiteilen, dritteln
izgledati kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst
ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können

trí three

po trí in trí by threes, three by three
on ne zna do trí šteti (figurativno) he cannot say boo to a goose; he looks as if butter would not melt in his mouth

trí trois

ura je tri il est trois heures
ura je pol treh il est deux heures et demie
ura je tričetrt na pet il est cinq heures moins le (ali un) quart

trí ž i s glavni broj tri, v. trije

trí tres

ura je tri son las tres
ura je pol treh son las dos y media
ura je tričetrt na pet son las cinco menos cuarto
ne zna do tri šteti (fig) no sabe dónde tiene la mano derecha; fam es un zoquete

trí tréh štev., три трьох числ.

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

vse dobre stvari so tri frazem
(pregovor) ▸ három a magyar igazság

prebíranje triage moški spol , sélection ženski spol , (sortiranje) tri moški spol , épluchage moški spol ; (branje) lecture ženski spol

prebiranje rude triage du minerai

razbíranje assortiment moški spol , triage moški spol , tri moški spol , classement moški spol ; sélection ženski spol , choix moški spol

rešetánje criblage moški spol , tamisage moški spol ; figurativno tri(age) moški spol , sélection ženski spol , filtrage moški spol

trijé i tríje m i tri ž s glavni broj tri: trije možje
tri muža; treh mož, treh žena
triju žena, treh imen
triju imena; tri može, tri žene, tri imena; pri treh možeh, pri treh ženah, pri treh imenih; s tremi možmi, s tremi ženami, s tremi imeni; biti v treh
biti u troje; tja v tri dni govoriti
govoriti, naklapati koješta; ob treh
u tri sata; tri in pol
tri i po; ob pol treh
u dva i po; trije kralji
Tri kralja (katol. praznik)

tróje s
1. troje: moramo razlikovati troje; kupil sem troje rokavic
2. trojica, troje: dokaj jo baronov snubi, troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje iz Štajerske in Kranjske
3. tri: troje vozil

bárk m (engl. bark) bark, jedrenjača sa tri jarbola i unakrsnim jedrima

bi part. za tvorbu, obrazovanje kondicionala za sva tri lica i broja
1. kazuje uvjetovanost, uslovnost glag. radnje: išče žensko, ki bi mu gospodinjila
traži ženu koja bi mu bila domaćica
2. kazuje želju, tvrdnju, pretpostavku: gledališče naj bi tudi vzgajalo; po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem; rekel bi, da to ni res
3. u vezi ne da bi kazuje kako se radnja glavne rečenice vrši: odšel je, ne da bi se bil poslovil
4. kaj bi tisto!
stvar je beznačajna!; o tem ni da bi govoril
o tome ne valja govoriti: to je praznoglavec. Ne bi rekel
čini mi se da nije, ja bih rekao da nije; če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel
možda, ja ne znam

birét m (it. berretta) kapa kat. svećenika, sa tri izbočine

ledenják m
1. v. ledenik
2. mn. tri "hladna" sveca sredinom svibnja, maja, Pankracije, Servacije i Bonifacije

máli -a -o
1. mali: mali prst; -a črka
malo slovo; velika in -a začetnica
veliko i malo početno slovo; -a vrata; -a potreba
mala nužda; -a država
2. sitni: mali kmet
sitni; mali seljak; -a buržoazija
3. mali božič Tri kralja, Bogojavljenje; mali bratranec
sin očeva bratučeda; mali ekran
televizija; mali hlapec
mlađi sluga; mali oglas
inserat; imeti kaj v -em prstu
imati što u malom prstu; mali srpan
srpanj, juli; mali traven
travanj, april; mali šmaren
Mala gospođa; -a maša v. mali šmaren; -a južina
užina, obrok poslijepodne (-sle-); -a norica v. kranjska bunika; živi ko mali bog; mali možgani
mali mozak; Mali medved, Mali voz
Mali medvjed (-ved), Mala kola; mali jesen bot.
crni jasen Fraxinus ornus; -a kopriva bot.
žara, Urtica urens; -a štorovka bot.
panjevčica, Pholiota mutabilis; mali kruhek etn.
vrsta peciva; -a šola
priprema djece, dece za osnovnu školu; mali golf; -a antanta; mali klinkač zool.
orao kliktaš, Aquila pomarina; u vezi sa ta: ta mali eufem.
muški ud; ta -a eufem.
ženski spolni organ; ta mali je še v postelji
mali je još u krevetu; -o in veliko se zbira
skuplja se malo i veliko; še to -o, kar imam
još ovo malo što imam; popil je nekaj -ega
popio je nešto malo; iz -ega raste veliko
od malena raste veliko; biti z -im zadovoljen
biti malim zadovoljan; poletje je do -ega brez dežja
ljeto, leto je gotovo bez kiše; že od -ega je tak
od djetinjstva (de-) je ovakav; po -em je začelo deževati
malo-pomalo poče padati kiša; za -o se mi zdi
to me vrijeđa, vređa, krivo mi je

sortírnica (prostor) salle ženski spol de tri

ščepèc -pca (čəp) m čup, čupak, količina koliko se između dva, tri prsta odjednom uzme, zahvati, priza: ščepec soli, tobaka pri nosljanju; ščepec čaja; ščepec resnice
malo istine; biti za ščepec pametnejši
biti malo pametniji