Franja

tros [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Spore
ki tvori trose [sporenbildend] Sporen bildend

trós botanika spore

nositi, tvoriti tróse to spore

trós botanika spore ženski spol

trós (-a) m bot. spora, sporula

trós m trus, truska, klica, spora: bakterijski -i

trós bot espora f , esporo m

trós -a m., спо́ра -и ж.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

трос m (mor.) posmoljena vrv;
стальной т. žična vrv

espora ženski spol, -ro moški spol tros, spora

germen (množina: gérmenes) moški spol klica, kal, poganjek; bakterija; tros; izvor, vir

en germen bodoči, in spe

spor

I. -uri n

1. učinek, uspeh

2. rast, prirastek; dodatek

II. -i m biol. tros, spora

spōra f

1. bot. tros, spora

2. zool. spora

spore [spɔ:]

1. samostalnik
botanika tros, spora; klično zrno; klična celica
zoologija zarodek (tudi figurativno)

2. neprehodni glagol
tvoriti ali nositi trose

spore [spɔr] féminin, botanique tros, klično zrno

Spore, die, (-, -n) Pflanzenkunde tros

sporidio m (pl. -di) bot. tros, sporidij

spōrula f biol. tros, spora

Trōadēnsis -e, gl. Trōs.

Trōas -adis, f, gl. Trōs.