Franja

trizob [ó] moški spol (-a …) der Dreizack

trizób trident moški spol

trizób (-a)

A) m

1. tridente

2. knjiž. arpone

B) trizób (-a -o) adj. tridentato; con, a tre denti

trizób m trozub, trozubac, trokrake vile

trizób tridente m

trizób -a m., тризу́б -а ч.

trizòb (trizobo ribiško kopje) trident

cuspis -idis, f

1. ost, konica: asseres pedum XII cuspidibus praefixi C., acutā cuspide contos expediunt V., fractā cuspide (sc. pili) H., iaculum, cuius fuit aurea cuspis O., aeratae ali acutae cuspidis hasta O., prominet immodicum pro longa cuspide rostrum O., c. exigua, aerea, ferrea Plin., ille hastam quatere ac medicatae cuspidis ictu proelia moliri Sil., aliquem hastae cuspide in fronte vulnerare Iust.; tudi spodnji del kopjišča, konec droga z legijskim orlom, spodnji (ostnati) konec pastirske palice: alternos longā nitens cuspide gressus V., aquilifer monenti se cuspide est minatus Suet., baculi c. Plin.; črtalo na nekaterih starodavnih plugih: cuspis (vomeris) effigiem palae habet Plin.

2. occ.
a) želo žuželk: hunc (sc. scorpion) puer ut … vulnera curvatā minitantem cuspide vidit O., non enim (natura) et ipsis apibus iam cuspides dederat et quidem venenatas, … ? Plin.
b) rastlinski trn, bodica: iunci acutā cuspide O.

3. met.
a) kopje, sulica: Plin., Mart., uti cuspide, alte cuspidem gerens, cuspidem erectam quatere, sequimini cuspidem meam, infestis cuspidibus concurrere L., volnus cuspidis Ausoniae V., coniectā cuspide V., tremendā cuspide pugnax H., Achillea, Peliaca c. O.; (o sulicah ob bojnem vozu): falcatae quadrigae cuspides … velut cornua habebant L.
b) Neptunov trizob: Cl., c. triplex O., deus, aequoreas qui cuspide temperat undas O.
c) raženj: spumeus in longa cuspide fumet aper Mart.
č) prstena cev brez dna: Varr.
d) bodec = moško spolovilo: Pomp. fr.

Dreizack, der, trizob, trident; Pflanzenkunde triroglja

fuscina -ae, f trizob, poseb. Neptunov: Acc. fr., Suet., dant enim (deo) arcum, … fuscinam, fulmen Ci., tunicati fuscina (retiarii) Gracchi Iuv.; tudi ribiške ostve: Petr., Ambr.

spear² [spíə]

1. samostalnik
sulica, (metalno) kopje; konica sulice ali kopja; osti, harpuna, (ribiški) trizob, železne vile
poetično suličar, kopjanik

a relation of the spear side sorodnik po očetovi strani
the spear side of the family moška veja družine

2. prehodni glagol
nabosti na sulico (na kopje), prebosti ali raniti s sulico (s kopjem)
neprehodni glagol
prodreti skozi (kot sulica)

tricuspid [traikʌ́spid]

1. pridevnik
trizob

2. samostalnik
kočnik (zob)

tri-cuspis -idis (trēs in cuspis) triósten (troósten), trizób (trozób), trizobát (trozobát): telum O. (Neptunov) trizob.

tri-dēns -entis (trēs in dēns)

1. adj. (abl. sg. -ī) trizób (trozób), trizobát (trozobát): totumque dehiscit convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V., aes Val. Fl. ladjin kljun, ladijski kljun (rilec), fuscinula Vulg., tridenti armatus ferro Arn.

2. subst. m (abl. sg. -ī in -e)
a) (Neptunov) trizób: V., Pr. idr., tridente suo terram percussit O.
b) ostva, ost ribičev za lov na večje ribe: Plin.
c) trizób kot orožje gladiatorjev, ki so se borili z mrežo (retiarii): Iuv.

trident [tráidənt] samostalnik
trizob; trident; trizobo (ribiško) kopje, harpuna

trident [tridɑ̃] masculin trizob; trizobna harpuna; trizobno orodje

trident de Neptune Neptunov trizob
maitre masculin du trident Neptun

tridentato agg. knjižno trizob

tridēnte m

1. mitol. trizob

2. trizob (vilice)

tridente moški spol trizob

tri-fidus 3 (ter in findere) trikrat razcepljen, na troje razcepljen, trizob (trozob), triosten (troosten), trojen: flamma (bliskov) O., hasta Val. Fl. (Neptunov) trizob, via Sen. tr. tripotje, križpot(je), križišče treh poti (gr. τρίοδος) = subst. trifida -ae, f: Stat.