Franja

tkalsk|i (-a, -o) Web-, Weber- (mojster der Webmeister, vozel der Weberknoten, zev das Webfach, bilo die Weblade)

tkálski weaver's, weaving

tkálski čolniček weaver's shuttle
tkálski proizvod weaving product
tkálske statve (weaver's) loom
tkálski vozel weaver's knot
tkálsko brdo, greben weaver's reed

tkálski de tisserand, de tissage

tkalski čolniček navette ženski spol (de tisserand)
tkalski proizvodi tissus moški spol množine, textiles moški spol množine
tkalske statve métier moški spol à tisser
tkalski vozel nœud moški spol plat (ali de tisserand)

tkálski (-a -o) adj. di tessitura, da tessitore, tessile:
tkalska industrija industria tessile
tkalski vozel nodo da tessitore
tkalski čolniček navetta

tkálski -a -o tkalački, tkački: tkalski stroj; tkalski stol
razboj; stan, stative

tkálski

tkalski čolniček lanzadera f (de tejedor)
tkalski mojster maestro m tejedor
tkalske statve telar m
tkalska umetnost arte m de tejer
tkalski proizvod producto m textil

tkálski -a -o prid. de ţesut
□ tkalski čolniček suveică

tkalski čolniček moški spol der Webschütz, der Schütze

lāni-ficus 3 (lāna in facere) volno predelujoč, volnoprejen, tkalski, predilen: ars O., Cl. umetnost preje in tkanja, manus Tib., Arn., altera (sc. filia) lanifica Ph., virgo Lydia l. Iuv., lanificae sorores Mart. volnoprejne sestre = Parke = lanificae tres puellae Mart., lanifica et linifica matrona Aug., lanifico operi insistere Aug.; subst. lānifica -ae, f predica, volnoprejka: Vitr., Ulp. (Dig.), Fr.

textil tkalen, tkalski; tekstilen

los textiles tkanine, tekstilije

textōrius 3 (textor) tkalski, tkalen, pletilen: opus textorium Col. tkanina, pletenina, tkan (pleten) izdelek, tkanje, pletenje; subst.: textorium totum mehercules istud, quod cum maxime agitur Sen. ph.

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

tkȃčkī -ā -ō tkalski

tkálačkī -ā -ō, tkàlačkī -ā -ō tkalski: tkalački stan statve; tkalački razboj statve; tkalački zanat tkalska obrt, tkalstvo

ткацкий tkalski;
т. станок tkalske statve

beam¹ [bi:m] samostalnik
bruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanja

to kick (ali strike) the beam biti nepomemben
to be on one's beam ends biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; navtika ležati na boku (ladja)
beam headlight žaromet
a beam in one's eye velika napaka
on the beam na pravi poti; sleng točen, natančen
to be off the beam zaiti, zgrešiti pot
ameriško, vulgarno to be off one's beam znoreti
beam sea bočni val
beam wind bočni veter

Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika

cȉjevnjāk m (ijek.), cêvnjāk m (ek.)
1. tkalski čolniček
2. motovilo

cjèvnjāk -áka m (ijek.), cèvnjāk -áka m (ek.)
1. suvalnica, tkalski čolniček
2. motovilce za navijanje tuljav

čûn m, mest. u čúnu, mn. čȕnovi, čúnovi, rod. čunóvā, čúnōvā
1. čoln: otisnuti se u -u od kraja
2. tkalski čolniček