Franja

tem|en [è] (-na, -no)

1. obleka, polt, oči, noč, oblak: dunkel
temen kot noč nachtdunkel, stockdunkel
Dunkel-, dunkel- (oblak die Dunkelwolke, der Dunkelnebel, temne barve dunkelfarben, dunkelfarbig, temne kože dunkelhäutig)
temno pivo dunkles Bier, (ein Dunkles), das Braunbier
dunkel … (v temni obleki [dunkelgekleidet] dunkel gekleidet, v temni barvi [dunkelgefärbt] dunkel gefärbt)
postajati temen (temneti) dunkel werden, nachdunkeln

2. (temačen) dunkel, finster, (mračen) düster; (brez lune) mondlos

3. figurativno (mračen) dunkel, finster; pojava: lichtscheu; (obskuren) obskur
temno poglavje ein dunkles Kapitel
slikati v temnih barvah figurativno [schwarzmalen] schwarz malen

temèn sombre, obscur, ténébreux ; (barve) foncé

temno je il fait sombre (ali noir, nuit)
temno moder (rjav, zelen) bleu (brun, vert) foncé
temne barve foncé, de couleur sombre

temèn i temán -mnà -ó i -ò i tèmen -mna -o; odr. temni -ega i temni -ega (tem)
1. taman, tamni: temen oblak, pogled; -a noč; -e oči; -o besedilo
taman tekst; -o se spominjati
tamno se sjećati (seć-)
2. mračan: -a soba; -a preteklost, prihodnost
mračna prošlost, budućnost; -a zadeva
mračan posao
3. zagasit: -a polt, barva

temèn glej teman

tèmen dark, obscure; arhaično tenebrous; (mračen) dim, dusky, murk, murky; gloomy; pesniško darksome; (barva) dark, dull, deep; (nejasen) abstruse, mysterious, mystical

precéj tèmen darkish
temnomoder dark blue
temnó kot v rogu pitch-dark

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella

tèmen prid., те́мний прикм., похму́рий прикм., тьма́вий прикм., безпросві́тний прикм.

tèmen -mna -o prid.
1. închis la culoare
2. întunecat, obscur; întunecos, tenebros, sumbru

sub-tēmen (sub-tēgmen) -inis, n (iz *sub-texmen : subtexere) „vtkano“, od tod

1. votek, vnos votka: Varr., Sen. ph., Plin. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., fert picturatas auri subtemine vestes V. z vtkanimi zlatimi podobami, fulgentem Tyrio subtegmine vestem indueras Tib.

2. meton. tkanina, preja, nit: Cl., subtemen nere Pl., Ter.; o nitih Park: tibi reditum certo subtemine Parcae rupere H., currite ducentes subtegmina Cat.

abscons, e [apskɔ̃, s] adjectif težko razumljiv, nejasen, temen

abstrus, e [apstrü, z] adjectif temen, skriven, nejasen, abstruzen, težko umljiv

abstruso skrit; temen

affumicato agg.

1. zadimljen, zakajen:
stanza affumicata zakajena soba

2. prekajen, okajen:
prosciutto affumicato prekajeni pršut

3. zatemnjen, temen (steklo):
occhiali affumicati temna očala

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

aquilus 3 temno rjav, temen, črno rjav, črn: Pl., Varr. ap. Non., Suet., Arn., aquilus color est fuscus et subniger P. F., dii M. bogovi smrti in podzemlja.

āter, ātra, ātrum

1. (medlo) črn, temen, mračen (naspr. albus; niger = lesketajoče črn, naspr. candidus): album an atrum vinum potas? Pl. temno rdeče, tam excoctam reddam atque atram, ut carbo est Ter., atrior ut multo siet quam Aegyptii (kot črnci) Pl., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci. (gl. albus), a. filius O. črnec, sanguis Ci., cruor H., nubes Lucr., V., H., fumus, odor, fel V., nox V., H., noctes T., nemus V. globoko senčen, color, pulvis, nivei atrique lapilli O.; enalaga: a. fax V. črno kadeča se; pesn.: a. tempestas, hiems V., ater sinus Hadriae H. črni = viharni; pren. (= ātrātus) v črno oblečen: lictores atri H. v črno oblečeni sluge (pri pogrebih).

2. pren.
a) črn, temen, žalosten, nesrečen, hudonosen, zlonosen, poguben, grozovit: a. cupressus, Styx, palus, serpens V., viperae H. (v teh zvezah se ne da ugotoviti, ali je treba adj. razumeti v pravem ali v pren. pomenu); brez dvoma pa so v pren. pomenu zveze kakor: post equitem sedet atra cura H., a. curae H., a. timor, comes atra (= cura) H., a. tigris, acies, a. agmen V., atrae lites H. mrzke, odurne, a. dies Afr. ap. Non., V. nesrečen dan, poseb. ater dies ali atri dies (v rim. državnem življenju) nesrečni dnevi (po Varr. predvsem dies postridie Calendas, Nonas, Idus), ko se ni začelo nič novega (pri nas npr. petek), poleg teh še dnevi, na katere je državo zadela kaka nesreča (npr. dies Alliensis): Varr., L. idr.; a. mors H., tako tudi o vsem, kar je v zvezi s smrtjo: ignes V. grmadni ogenj, me mors atris circumvolat alis H. s temnimi krili, sororum fila trium... atra H., funus Lucr., extremi funeris atra dies Pr., luctus Sen. tr., planctus Sil.
b) črn = strupen, zloben, zločest, kovaren, zaviden: si quis atro dente me petiverat H., nec... quaerit, quem versibus oblinat atris H., atram mentem stimulare Sil., Aemilia... non atra animo Aus.
c) temen = nejasen, težko (raz)umljiv: Lycophron Stat.

Opomba: Komp. pri Pl., Gell., Lact.; superl. ni izpričan.

bigio agg. (m pl. -gi)

1. siv; temen, črn; oblačen:
cielo bigio temno, črno nebo
tempo bigio oblačno vreme

2. pren. neodločen, dvoličen (zlasti v politiki)
PREGOVORI: di notte i gatti sono bigi preg. ponoči je vsaka krava črna

black¹ [blæk] pridevnik
črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

black art magija
black ball črna kroglica (volitve)
to beat black and blue pošteno naklestiti
to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
black death kuga
the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
to have a black dog on one's head biti zelo potrt
black drops opijeve kapljice
to get off with a black eye poceni jo odnesti
to be black in the face biti besen
as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
black friar dominikanec
black frost suh mraz
black heart hudobno srce
the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
a black letter day nesrečni dan; delavnik
black look čemeren, preteči pogled
to get a black mark priti na slab glas
Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
black peper poper
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
black pudding krvavica
Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
black rust botanika pšenična snet
a black sheep in the family črna ovca v družini
Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
to swear the black is white prisegati, da je črno belo
as black as thunder skrajno razdražen, besen
Black Watch 42. škotski polk

borgne [bɔrnj] adjectif enook, slep na enem očesu; nejasen (račun); brez razgleda (okno); temen, mračen, na slabem glasu (hiša, ulica); dvoumen, dvomljiv (hotel); masculin enookec

au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji

brown¹ [braun] pridevnik
rjav, zagorel, temen, mračen

brown bread črn kruh
brown cloth surovo, nebeljeno platno
brown coal lignit
sleng to do brown slepariti, ugnati
brown George lončena posoda
in a brown study zamaknjen, zamišljen
brown shirt nacist
brown sugar nerafiniran sladkor
brown ware kamenina