Franja

temač|en (-na, -no) dunkel, lichtlos; lichtarm; obris: schattenhaft

temáčen dim, obscure, dusky

pri temáčni svetlobi sveče by the dim light of a candle

temáčen sombre, obscur, crépusculaire

temáčen (-čna -o) adj.

1. buio, scuro:
temačen prostor un locale buio

2. pren. scuro:
temačen obraz scuro in volto

3. pren. (neprijeten) tetro, fosco:
temačne misli, slutnje pensieri, presentimenti tetri

temáčen -čna -o (em) taman, polutaman, sumračan: -i hodniki

temáčen sombrío; crepuscular; entreclaro; entre dos luces

temáčen prid., темнува́тий прикм.

temáčen -čna -o prid.
1. întunecos, obscur, sumbru
2. ekspr. posomorât

creper (creperus) -pera -perum (etimološko nejasno)

1. (so)mračen, temačen, temen, le kot subst. creperum -ī, n tema, somrak: Amm., M., Isid., dicitur crepusculum a crepero Varr.

2. pren. temen = nejasen, dvomljiv, negotov: Acc. fr., Non., Fest., in re crepera, in mea re crepera Pac. ap. Non., in Reatino crepusculum significat dubium, ab eo res dictae dubiae creperae Varr., oracla cr. Varr. ap. Non., creperi certamina belli Lucr.

Opomba: Nom. creper(us) ni izpričan.

dark¹ [da:k] pridevnik (darkly prislov)
temen, temnolas, temačen, mračen, mrk; žalosten, obupan; skrit, skrivnosten, nerazumljiv, nejasen; neznan; negotov; neprosvetljen; zloben, zločinski

the dark ages srednji vek
dark house umobolnica
a dark horse nepričakovan zmagovalec (v dirki); ameriško malo znan kandidat za prezidenta
the Dark Blues študenti iz Oxforda; srednješolci iz Harrowa
the Dark Continent Afrika
to keep s.th. dark skrivati nekaj; obdržati skrivnost zase
dark room temnica
to look on the dark side of things biti črnogled
dark slide kaseta
dark lantern slepica
ameriško dark and bloody ground Kentucky

dunkel

1. temen; temačen, mračen; es ist dunkel tema je; es wird dunkel mrači se, temni se; es wurde dunkel zmračilo/stemnilo se je; etwas dunkel machen zatemniti (kaj)

2. (unklar) nejasen; (fragwürdig) dvoumljiv; obskuren

dusk¹ [dʌsk]

1. samostalnik
mrak, tema

2. pridevnik
poetično mračen, temačen, mrk

lichtarm temačen

lichtlos temačen, temen

murky [mə́:ki] pridevnik (murkily prislov)
temen, mračen, temačen; zameglen, gost (megla)

nūbilus 3 (nūbes)

1. oblačen, temačen (naspr. serenus): annus Tib., dies Cels., Plin. iun., caelum Cels., Plin., Aur., Aug., caligo Ap.; subst. nūbilum -ī, n oblak, oblačno nebo, oblačno (mračno, mežavo) vreme: Sen. rh., Plin. iun., Suet., involuti nubilo dies Sen. ph., nubilo (abl.) Sen. ph., Plin. ob oblačnem vremenu, quasi per nubilum recognosco quid istic? Fl. v polmraku = le napol; pl. nūbila -ōrum, n oblaki, oblačje, deževno ali mokro oblačje: Lucr., Tib., Plin., Plin. iun., Sil., Stat., Cl., caput inter nubila condit V., densa inter nubila telum contorsit V., ut obscuro deterget nubila caelo saepe Notus H., ambustaque nubila fumant O.

2. occ.
a) mračen, tem(ač)en: Styx, antra O., via declivis funestā nubila taxo O.; metaf.: visus n. Cael.
b) temen = temnobarven: color Plin.
c) oblakonosen, oblake prinašajoč: auster O., Pr., aquilo Plin., Orion Cl.

3. metaf.
a) mračen, žalosten: (sc. Ceres) toto nubila vultu ante Iovem … stetit O., fronte Selium nubilā vides Mart., nec tristitiam nec nubilum vultum in bonis ducere Macr.; subst. nūbilum -ī, n temen oblak žalosti: oculi tristitiā quoddam nubilum ducunt Q. žalost nekako pooblači (omrači) oči, sol etiam humani nubila animi serenat Plin., frigida damnatae produxit nubila menti Stat.
b) čemeren, nejevoljen, ozlovóljen, jezen: mens Pl., hāc nubilus irā Stat.; subst. nūbilum -ī, n duševno omračênje, duševna omračênost, omračitev uma: repentino mentis nubilo obtorpescunt Ap.
c) nenaklonjen, neprijazen: nubila nascenti … mihi Parca fuit O.
d) neugoden, nesrečen, hud: nubila sunt subitis tempora nostra malis O., tempora si fuerint nubila, solus eris O., nubilo adulescentiae contemptu perfusus Val. Max. mrak zaničevanja.

obscūrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *(s)qeu-, *(s)qeu̯ā- pokri(va)ti; prim. skr. skunā́ti, skunṓti, skāuti pokriva, gr. σκυλόω zagrinjam, σκῦλον sveta bojna oprava ali koža, σκῦτος koža, lit. skūrà koža, stvnem. scur na(d)strešek, lat. scūtum, cutis, cūdō, cūstōs)

1. tem(ot)en, temačen, mračen, mrk(el), brez svetlobe, senčen, senčnat: umbra, nubes V., obscuro deterget nubila caelo notus H. z oblačnega neba, o. luna V. bledeča v zori, obscūrā nocte V., iam obscurā luce L. ko se je bilo že zmračilo, že ob mraku (naspr. luce clarā), obscuro etiam tum lumine S. ko se je že svitalo, že o svitu (zoru), sub obscuro mane Col., o. cubiculum Sen. ph., Suet. (naspr. lucidum), lucus V., aquae o. kalne, obscure cernere Ci. fr. ap. Non.; pesn. predik. (prim. gr. νύχιος ἦλϑε): ibant obscuri V. po temi; adv. acc. n.: obscurum dissilit aër Lucan.; subst. obscūrum -ī, n tema, tem(n)ína: noctis V., obscuro coeptae lucis T. v temi porajajočega se dne (zaznavajočega se svita), in obscuro contineri (o ptičih) Sen. ph.; pren.: si in tantā scriptorum turbā mea fama in obscuro est L., veritas in obscuro latere adhuc existimatur Lact.

2. skriven (skrit), neviden, neopažen: locus L., antrum O., tabernae H. zakotne krčme, obscurus in ulvā delitui V., o. Pallas O. v starko preoblečena, v podobi starke, mamma Val. Fl. zmerno se dvigajoče, simultates partim obscurae, partim apertae Ci., o. odium T., vitam transmittere per obscurum Sen. ph. na tihem, obscure perire, ferre egestatem Ci., non obscure gerere simultatem Suet. ne prikrivati sovraštva; occ. po značaju skrit, molčeč, zadržan, miren, vase zaprt (naspr. apertus): homo versutus, obscurus, astutus Ci., obscurior natura (čud) T., Tiberius obscurus adversus alios, ei uni intectus T.

3. metaf.
a) po glasu nerazločen, zamolkel: vox Q., cantus obscurior Ci., Q.
b) razumu temen = nejasen, nerazumljiv, negotov (naspr. perspicuus): oracula Ci., Heraclitus valde obscurus Ci., utilitatis ratio aut perspicua nobis aut obscura Ci., cur hoc tam obscurum est et caecum? Ci., quasi res dubia aut obscura sit Ci., non est obscurum (jasno, očitno je), ad quem suspicio maleficii pertineat Ci., neque est obscurum, quin in contrariis contraria sumenda sint Ci., vera obscuris involvo V., brevis esse laboro, obscurus fio H., nolo plebem Romanum obscurā spe et caecā exspectatione haerere Ci.; subst.: si potes id quoque docere, quod in obscuro est (v temi = nejasno), an didiceris Plin. iun.
c) po veljavi temen = neznan, neslaven, nesloveč, neugleden, nizek (naspr. clarus): humili atque obscure loco natus Ci., L., obscuris orti maioribus Ci., natus obscurissimis initiis Vell., obscuriora sunt eius gesta N. manj znana, hominibus litteratis et historicis est notior, populo et suffragatoribus obscurior Ci. manj znan, o. fama V. neslavnost, nomen C., non obscurus fuit Ci. brez slave.

opaco agg. (m pl. -chi)

1. neprosojen, neprozoren

2. nepreseven

3. moten

4. pren. medel, brezbarven:
gioco opaco šport medla igra

5. knjižno senčen, temačen

prȉtāman -mna -o precej temen, temačen: -o zidovlje katedrale

sable [séibl]

1. samostalnik
zoologija sobolj; soboljevina (krzno); fin slikarski čopič iz sobolje dlake
(grboslovje) črna barva; črna obleka (zlasti kot znak žalovanja, žalosti)
poetično tema
množina črnina, črna obleka (kot znak žalovanja, žalosti)
(= sable antelope) vrsta afriške antilope

2. pridevnik (sably prislov)
sobolji; ki je barve soboljega krzna, temne kostanjeve barve, temen
(grboslovje) črn
poetično temen, mračen, temačen; črn (hudomušno o črncu)
napravljen, izdelan iz soboljega krzna
arhaično žalosten

sable collar ovratnik iz soboljega krzna
his sable Majesty vrag, zlodej