Franja

taja|ti (-m) raztajati tauen; (odtajavati) abtauen

tȁjati tȁjēm
1. puščati, teči: pogledaj da koje bure ne taje
2. topiti se, izginjati, giniti: ona vene, čezne, gasne, taje; po kući hoda kao prividenje, samo se maje, vene i taje

tájati tájīm gl. tajiti

tájati (-am)

A) imperf.

1. sciogliere:
sonce taja led il sole scioglie il ghiaccio

2. sgelare:
tajati zamrznjena živila sgelare cibi congelati

B) tájati se (-am se) imperf. refl.

1. sgelarsi, sghiacciarsi, sciogliersi

2. pren. andare in solluchero, essere soddisfatto:
tajati se od blaženosti andare in solluchero, in brodo di giuggiole
pri vinu se je začel tajati dopo un paio di bicchieri di vino si fece loquace, abbordabile

tájati -am tajati, tbpiti: tajati led; sneg se taja; srce se taja od miline

tájati -am (se) nedov.
1. a (se) topi
2. a (se) dezgheţa

taja|ti se (-m se) odtajati se schmelzen, tauen

tájati (se) to melt; to thaw

led se taja the ice thaws (oziroma is thawing)

tájati se (se) fondre, se liquéfier, se dissoudre

sneg se taja la neige fond
taja se il dégèle

tájati se (reke) deshelarse , (sneg) derretirse

taja se hay deshielo; la nieve se derrete

tájati se -a se nedov., v 3. os., розтава́ти -тає́ недок., відтава́ти -тає́ недок.

dezgheţá dezghéţ

I. vt./vr. tajati (se), odtajati (se), taliti (se), staliti (se)

II. vr. (s)kopneti

disgelare

A) v. tr. (pres. disgēlo) tajati

B) ➞ disgelare, disgelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ disgēlo) tajati se

ēgelidō -āre (ēgelidus) (od)tajati: Sid.

kráviti krâvīm
I.
1. tajati, topiti: sunce kravi led
2. blažiti: tvoje riječi krave njegov oštar pogled
II. kraviti se
1. tajati se, topiti se: oprezno su jahali po poledici koja se kravila
2. blažiti se: ipak se pomalo kravi njegova divljina kad ona ude u sobu
3. ekspr. odnehati, iti na bolje: bolesnik je ležao nepomično, bolest se kravila

odledívati odlèdujēm (se) tajati (se)

odmrzávati -mr̀zāvām odmrzovati, tajati

otkravljívati otkràvljujēm tajati, topiti

raskravljívati -kràvljujēm (se) topiti (se), tajati (se)

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.