Franja

svet|el [è/ə] (-la, -lo)

1. hell, hell- (barve hellfarbig, kože/polti hellhäutig, s svetlimi progami [hellgestreift] hell gestreift)
svetlo pivo helles Bier, das Weißbier
eno svetlo pivo ein Helles
svetlo moder hellblau, lichtblau, nebesno: himmelblau

2. (poln svetlobe) lichterfüllt, lichtdurchflutet; leuchtend
dnevno: je svetlo es ist Tag

3. trenutek, širina ipd.: licht (trenutek lichter Augenblick), Licht- (trenutek der Lichtblick, sled die Lichtspur, stran/plat die Lichtseite)
sveta širina gradbeništvo, arhitektura, tehnika lichte Weite, die Lichte

4. (očiščen) blank
svetel kot zrcalo spiegelblank

svétel bright, light; clear; arhaično lucent

pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking

svètel claro; luminoso; brillante

svetlo moder azul claro
svetlo pivo cerveza f rubia
svetla soba habitación f clara
svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
pri svetlem, belem dnevu en pleno día
svetel dan je ya es de día, es muy de día
svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz

svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide

svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
svetlo pivo bière blonde
svetla soba pièce claire
svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
svetli trenutki moments lucides
pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

svêtel -tla -o i svètel -tla -o i svetèl (au̯) -tla -o, odred. svetli -a -o i svetli -a -o, komp. svetlejši -a -e svijetao, svetao: -i dan, glas, plamen, trenutek; -i knez; -i lasje
svijetla kosa; -a obleka
svijetlo odijelo; dati knjigo na svetlo
objaviti knjigu; svetlo pril.
svijetlo: -o mi je pri duši; -o goreti; zunaj je -o

svêtel prid., сві́тлий прикм.

svêtel -tla -o prid.
1. deschis (la culoare)
2. lucios
3. luminos

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

aprico agg. (m pl. -chi) knjižno

1. sončen, prisojen

2. svetel, veder

augusto agg. vzvišen, svetel

biondastro agg. plavkast, svetel

biondo

A) agg.

1. plavolas, svetel; svetlo rumen (brada, lasje); zlat (žito):
il metallo biondo pren. zlato
il biondo dio Apolon

2. svetlolas (oseba):
bambino biondo svetlolas otrok

B) m

1. svetla barva (med rumeno in svetlo kostanjevo); zlata barva

2. (f -da) svetlolasec, svetlolaska:
una bella bionda lepa svetlolaska

C)
bionda f ➞ bionda

bȉstar -tra -o bister, jasen, svetel, čist, veder: -a voda, glava; bistar glas

blanco bel, beljen (platno); svetel; bled; bojazljiv, strahopeten; preprost; neškodljiv

blanco de leche mlečnobel
blanco (de) nieve snežnobel
carta blanca blanket, golica, nepopisan list; pooblastilo
cerveza blanca svetlo pivo
firma en blanco podpis na neizpolnjenem papirju (pobotnici ipd.)
ropa blanca belo perilo
verso blanco blankverz
vino blanco belo vino
como de lo blanco a lo negro kot dan in noč različen
se le conoce en lo blanco de los ojos vidi se, da nima niti najmanjšega pojma o tem

blank svetel, Wein, Flüssigkeit: bister, Kabel: gol, Waffe: hladen (blanke Waffen hladno orožje), figurativ Entsetzen: čist

blond -ă (-zi, -de) adj.

1. svetel
□ bere blond svetlo pivo

2. svetlolas

bright¹ [brait] pridevnik (brightly prislov)
jasen, svetel; lesketajoč se, žareč; bister, pameten, duhovit; živ (barva); vesel, živahen; slaven

to look on the bright side of things biti optimist
bright eyes žareče oči
bright prospect ki dobro kaže

brillante

A) agg.

1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
cristallo brillante bleščeč kristal
occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

2. ekst. živ, živahen:
un verde brillante živo zelena barva

3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
oratore brillante sijajen govornik
conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
risultato brillante sijajen uspeh
un brillante futuro svetla prihodnost

4. kozmet.
acqua brillante briljantina

B) m

1. briljant

2. briljantni prstan:
il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)

canapino¹

A) agg.

1. konopljen:
tela canapina konopnina

2. svetel, blond:
capelli canapini svetli lasje

B) m

1. predelovalec konoplje

2. tekstil konopljeno platno