Franja

studi|ti se (-m se) komu (jemanden) anekeln, Ekel erregen (bei)

stúditi se

to se mi studi I am (ali I feel) disgusted with it, it makes me sick, I loathe it, I abhor it

stúditi se dégoûter, répugner, inspirer du dégoût (ali de la répugnance) , familiarno écœurer

to se mi studi cela me dégoûte (ali répugne, écœure)

stúditi se (-im se) imperf. refl. disgustare, stomacare; fare schifo, fare ribrezzo

stúditi se -i se gaditi se, osjećati (-se-) odvratnost prema čemu: pravi, da se mu tako govorjenje studi
veli da mu se ovakav razgovor gadi; jed se mi studi
jelo mi se gadi

stúditi se dar asco (ali náuseas) a, repugnar

studi se mi me da asco, me repugna, siento náuseas

stúditi se -im se nedov. a (se) dezgusta, a scârbi

abhor [abhɔ́:] prehodni glagol
zgroziti se; gnusiti, studiti se; sovražiti, prezirati

dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)

se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi

dezgustá dezgúst vt./vr. gnusiti, gabiti se, studiti se

disgustare

A) v. tr. (pres. disgusto) (stomacare) gnusiti se, studiti se, gabiti se, želodec obračati:
il tuo egoismo mi disgusta tvoj egoizem mi je zoprn, se mi studi, se mi upira

B) ➞ disgustarsi v. rifl. (pres. mi disgusto) naveličati se; zagnusiti se:
mi sono disgustato della carne naveličal sem se mesa
disgustarsi con qcn. odtujiti se komu; spreti se s kom

gr̀stiti se -ī se studiti se, gabiti se: grstim se na sve što se o tome piše ogabno mi je vse, kar se o tem piše; teško je koju ljekariju naći da se bolesniku na nju ne grsti

grústiti se grûstī se studiti se, gabiti se: stade mi se grustiti ta uobražena fakultetska gospoda

loathe [loutð] prehodni glagol
mrzeti, sovražiti, gabiti se, studiti se

per-taedēscō -ere -taeduit (incoh. k pertaedēre) omrzniti, zamrzeti, mrzeti, (za)gabiti se, (za)gnusiti se, (pri)studiti se komu: nolito multum dare, ne pertaedescat Ca., has ille inanes glorias cum flaret iamque omnes finem cuperent verbisque eius defetigati pertaeduissent Gell.

stužívati se stùžujā se gnusiti se, studiti se: stuživati se na što

taedet -ēre, taeduit, taesum est (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; sodobna etim. stroka je vse razlage (sor. z lit. tingùs len, tingéti, lat. taeter, gr. σικχός mrzek, izbirčen, σικχαίνω mrzi me) postavila pod vprašaj)

1. impers. z inf. gnusiti se, presedati komu kaj: taedet eadem audire Ter., taedet pelagi perferre laborem V., Dido mortem orat, taedet caeli convexa tueri V.; z acc. personae in gen. rei gabiti se komu kaj, imeti kdo odpor do česa, (za)gnusiti se komu kaj, (pri)studiti se komu kaj, (pri)skutiti se komu kaj, mrzeti komu kaj, presedati komu kaj, upreti (upirati) se komu kaj, naveličati se česa: iam omnium (sc. meretricum) taedebat (sc. illum) Ter., taedet (sc. me) sermonis tui Pl., me convivi sermonisque taesumst Pl., dum me civitatis morum piget taedetque S., cuius imperii exercitum taedere L., quos libidinis neque pudeat neque taedeat Ci.; tudi samo: taedet ipsum Pompeium Ci. ep.

2. osebno v istih pomenih: coepi taedere captivitatis Hier., quae taeduit animam Lact.

мерзить stud zbujati; studiti se

per-taedet -ēre -taesum est (stlat. pertīsum est) (per in taedere) zelo naveličati se česa, zelo naveličan biti česa, zelo (za)gnusiti se, zelo (za)gabiti se, zelo (pri)studiti se, zelo presesti (presedati), zelo zoprn(o) posta(ja)ti, omrzniti, zamrzeti, mrzeti komu kaj; z gen. rei in acc. personae: Cl., vos iniuriae pertaesum est S. fr., numquam suscepti negotii eum pertaesum est N.; acc. personae je treba v mislih dostaviti: pertaesum est magni incepti V., thalami (sc. me) V., levitatis (sc. me) Ci., Asiae (sc. vos) Cu., matrimonii pertaedebat (sc. eum) Gell.; z dat. personae: mihi erat pertaesum huius professionis Fl., sibi pertaesas esse vaniloquentias Iul. Val. — Od tod adj. pt. pf. pertaesus 3 zelo sit, presit, naveličan česa: lentitudinis T., ignaviam suam Suet., semet ipse pertaesus Suet.

gabi|ti se (-im se/-i se)

1. gabim se (jemanden) anekeln, anwidern
gabiti se sam sebi sich vor sich selbst ekeln

2. gabi se mi fizično: anekeln (maščoba se mi gabi das Fett ekelt mich an); mrčes: sich vor … grausen (pajki se ji gabijo sie graust sich vor Spinnen)

3. gabi se mi moralno: Abscheu erregen (komu bei jemandem)

4. misel, zgodnje vstajanje …: zuwider sein (to se mi gabi das ist mir zuwider)
| ➞ → gnusiti se, ➞ → studiti se, ➞ → upirati se