Franja

strmin|a ženski spol (-e …) die Steigung, die Steile; (pobočje) der Hang, Abhang, Steilhang, geologija die Abdachung; (strmost) die Steilheit
lom strmine der Gefällsbruch, der Gefällswechsel
samo tehnika der Aufläufer

strmìna ž strmina

strmína sheer slope; steep; steep slope; steepness; bluffness; (vzpon) gradient; the steep pitch (ali gradient) (of)

strmína escarpement moški spol , pente ženski spol raide (ali abrupte, escarpée) , déclivité ženski spol

strmína (-e) f

1. china, salita, scesa, declivio; dirupo, erta:
blaga, huda strmina salita lieve, ripida
vzpenjati se v strmino arrancare in salita

2. pendenza

3. mat. tangente d'inclinazione della retta

strmína ž strmina, strma strana brda, nagib, padina: hiša v -i; strmina gore, strehe; strmina navoja, elektronke

strmína escarpa f ; escarpadura f ; declive m ; cuesta f

strmína -e ž., обри́в -у ч., кру́ча -і ж.

strmína -e ž
1. loc în pantă, suiş, urcuş, versant, povârniş
2. pantă

abajadero moški spol pobočje, reber, strmina

Abdachung, die, (-, -en) poševnina, strmina

acclivity [əklíviti] samostalnik
strmina, (strmo) pobočje

arduitās -ātis, f (arduus) strmost, strmina: Varr.

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

Aufläufer, der, (-s, -) strmina, poševnina; Technik odlagalna ploskev

balza f

1. strmina, prepad

2. obroba, obrobek (na ženskem oblačilu, odeji ipd.)

3. belkasta proga (na konjski nogi)

balzo² m

1. pomol; strmina

2. obšiv

bluffness [blʌ́fnis] samostalnik
strmina; osornost; zastraševanje

bricco³ m (pl. -chi) severnoital. strmina, vrh (griča)

brow¹ [brau] samostalnik
obrv, čelo; izraz obraza; skalni rob, strmina

to clear up one's brow razveseliti se
to knit (ali bend, wrinkle, contract) one's brow gubati čelo
by the sweat of one's brow v potu svojega obraza