Franja

strme|ti [é] (-im) starren, za kom: (jemandem) nachstarren, predse: Löcher in die Luft starren, ins Leere starren; v kaj: (etwas) anstarren, fixieren, (čuditi se) (etwas) bestaunen; figurativno (čuditi se) staunen

strméti to gaze (na, v on, upon, at, into)

strméti kot začaran to gaze spellbound; (biti zelo začuden) to be astounded
strméti od presenečenja to stare in surprise
z grozo strméti v koga to stare at someone in horror

strméti (strmo se dvigati) être escarpé, s'élever (ali se dresser) abruptement ; (čuditi se, biti osupel) s'étonner de, être stupéfait (ali figé par la surprise, médusé d'étonnement) , familiarno sidéré ; (nepremično gledati) regarder fixement

strmeti v prazno (v daljavo) regarder dans le vide (au lointain)

strméti (-ím) imperf.

1. fissare lo sguardo (su), guardare fissamente, fissare

2. rimanere di stucco; allibire:
tako se je spremenil, da je kar strmela rimase di stucco, tanto era cambiato
strmeti od groze, začudenja allibire dallo spavento, dalla meraviglia

strméti -im, strmi -ite, strmel -ela
1. stajati zamišljen, zanesen: strmeti v strop, v daljavo
2. biti zapanjen, zaprepašćen, skameniti se od čuda, iznenađenja: strmeti od začudenja, ob novici, spričo tolikšne laži
3. ići naviše, penjati se uvis, držati se: gore strmijo v nebo; pot vedno bolj strmi

strméti asombrarse (nad con, de) ; admirarse (nad de)

strméti -ím nedov., вту́плюватися -лююся недок.

strméti -ím nedov.
1. a se uita fix
2. a se mira

affissare

A) v. tr. (pres. affisso) knjižno strmeti, zijati (v koga, kaj):
affissare qcn. strmeti v koga
affissare gli occhi in qcn., qcs. upreti, zapičiti oči v koga, kaj

B) ➞ affissarsi v. rifl. (pres. mi affisso)

1. knjižno bolščati, buljiti, zagledati se, zastrmeti se:
s'affissò in lui zastrmel se je vanj

2. osredotočiti se (na kaj):
s'era tutto affissato in quel progetto ves se je osredotočil na načrt

ēmīror -ārī čuditi se čemu, strmeti nad čim: aequora emirabitur H.

gape¹ [geip] neprehodni glagol
zevati, zijati; strmeti, bolščati, buljiti; zehati; biti široma odprt

to gape at osupniti nad čim
to gape for (ali after) hrepeneti po čem

gaze¹ [geiz] neprehodni glagol (on, upon, into, at)
zijati, buljiti, bolščati, strmeti

glare¹ [glɛə] neprehodni glagol & prehodni glagol
bleščati, lesketati se (at, upon)
srepo gledati, strmeti

to glare defiance izzivalno gledati

goggle [gɔ́gl]

1. neprehodni glagol
bolščati, strmeti

2. samostalnik
bolščanje, srep pogled
množina varovalni naočniki; debeli naočniki; plašnice

3. pridevnik
bolščeč, bolščav

guatare

A) v. tr. (pres. guato)

1. knjižno upirati pogled, srepo gledati, strmeti

2. pesn. videti

B) ➞ guatarsi v. rifl. (pres. mi guato) knjižno strmeti drug v drugega

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

mīror -ārī -ātus sum (mīrus)

1. čuditi se komu ali čemu, začuditi se nad kom ali čim; abs.: animus meus miratur Pl., tutemet mirabere Ter., mirari secum tacitus H.; z acc.: neglegentiam hominis Ci.; s praep.: nec tu de homine mireris Cypr., mirari super haereses istas Tert.; z ACI: a quibus miror, ne quod iudiciorum esset vestigium, non subsellia quoque esse combusta Ci., non mirari oportet (ne sme se zdeti čudno) hunc ordinem … ad institutam ab Servio Tullio summam non convenire L.; s kavzalnim stavkom: Plin. iun., mirabar, quod (da) Apollonius maneret integer Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., Ter., Val. Max., eius rei quae causa esset, miratus C., ne miremini, qua ratione hic tantum apud istum libertus potuerit Ci.; s kondicionalnim stavkom: Pl., Ter., miror, illā superbiā atque importunitate si quemquam amicum habere potuit Ci., neque id erat mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N.; miror pogosto = gr. ϑαυμάζω čudno se mi zdi, zame je čudno, ne morem razumeti (doumeti), rad bi vedel, radoveden sem, rad bi slišal, začuden se sprašujem: Pl., miror, quae sit, miror, quid abierit Ter., mirantes, quid rei esset L., se mirari, quare iam tertium diem sic teneretur N., quo magis mireris Sen. ph. čemur se gre še bolj čuditi.

2. občudovati, čudeč se gledati na kaj, občudujoč častiti, biti prevzet, strmeti nad čim: signa, tabulas pictas, vasa caelata S., puerorum formas et corpora Ci., Graecarum artium opera L., ripas et vacuum nemus H., artificum manus inter se operumque laborem V. občudujoč med seboj primerjati, antiquos Plin. iun., se m. Cat., Mart. občudovati se, biti zaljubljen (zagledan) vase, quemcumque in aliā laude miramur Ap., quod quidem mirari super diis immortalibus nequaquam congruerit Ap.; z gr. skladom (ϑαυμάζω τινά τινος): iustitiaene prius mirer (sc. te) belline laborum V. — Od tod gerundiv mīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč: Plin., haud miranda facta Pl., mirandumne id est Ter., altitudo Ci., fides Stat., mirandum est modum Ci. na občudovanja vreden način, čudovito.

Opomba: Star. inf. mirarier: Caecil., Ter., Lucr., Fest. Act. soobl. mīrō -āre -āvī: Varr. ap. Non., Pomp.

ob-stupe-faciō -ere -fēcī -factum (ob in stupēre in facere) osup(n)iti, zavze(ma)ti, prevze(ma)ti, (o)mamiti, omamiti (omamljati), presenetiti (presenečati), povzročiti (povzročati) nezavest, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati); pass. obstupefīō -fierī -factus sum osupniti, (o)strmeti, biti presenečen, biti (postati) prevzet, prestrašiti se, (o)dreveneti: ita eum tum timidum illic obstupefecit timor Ter., (sc. Horatius Cocles) miraculo audaciae obstupefecit hostes L., obstupefecit ea alacritas ducem Romanum T., obstupefactus ac perterritus meā diligentiā Ci., obstupefacti audaciā Romanorum L., velut numinis occursu obstupefactus Sen. ph., Macedo miles nimio frigore obstupefactus Val. Max., subito deinde ex nimio haustu rigoris obstupefactis nervis et torpore hebetatis artubus Val. Max., in furore obstupefacies gentes Vulg., obstupefactus et attonitus prosilit Prud.; metaf.: nisi metus maerorem obstupefaceret L. ko bi ne preglušil, obstupefacto voluptatibus corde L.

ochí -ésc vi./vt.

1. meriti

2. ogledovati, zagledati, opazovati, opaziti, strmeti

prèpadati -ām
I.
1. nepričakovano napadati
2. plašiti: kažu da ih ne prepada ni smrt
II. prepadati se
1. strmeti, biti osupel
2. bati se: sad ću ja izići, ali se nemoj prepadati