Franja

Zadetki iskanja

  • strel|a1 [é] ženski spol (-e …)

    1. der Blitz; udar: der Blitzeinschlag, Blitzschlag
    strela udari der Blitz schlägt ein
    nevarnost strele die Blitzgefahr
    poškodbe zaradi strele der Blitzschaden
    zaščita pred strelo der Blitzschutz
    figurativno kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel
    kot od strele zadet figurativno wie von Donner gerührt
    gromska strela! Donnerwetter!
  • strel|a2 [é] ženski spol (-e …)
    kamena strela der Bergkristall
  • strel|a3 [é] ženski spol (-e …) pri konjskem kopitu: der Strahl
  • stréla thunderbolt, flash of lightning, lightning; (udarec) a stroke of lightning

    stréla z jasnega neba a bolt from the blue
    kot od stréle zadet thunderstruck, dumbfounded
    biti zadet od stréle to be struck by lightning
    kot stréla zadeti to strike like a thunderbolt
    zadeti kot stréla z jasnega to hit (someone) like a bolt from the blue
    novica je bila zame kot stréla z jasnega the news came to me like a bolt from the blue
    stréla je udarila v drevo a tree was struck by lightning
    kot stréla hiter quick as lightning
    kot stréla je šinil proč he was off like a shot
    kot stréla hitro (figurativno) like (greased) lightning
    priti kot stréla z jasnega to appear suddenly out of the blue, to come all of a sudden
    gromska strél! well I'll be blowed!
  • stréla foudre ženski spol , coup moški spol de foudre, coup de tonnerre

    kamena strela (mineralogija) cristal moški spol de roche
    vodena strela coup de tonnerre, coup de foudre qui porte à froid
    kakor strela z jasnega (neba) comme un coup de foudre (ali de tonnerre) dans un ciel bleu
    strela je udarila v drevo la foudre éclata (ali tomba) sur un arbre
    strela ga je zadela il a été frappé par la foudre, il a été foudroyé (tudi figurativno)
    gromska strela! mille tonnerres!, tonnerre de Dieu!, tonnerre de Brest!
  • stréla (-e) f

    1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
    strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
    hiter kot strela veloce come un fulmine
    priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

    2. pren. uomo malvagio, perfido

    3. inter.
    gromska strela! tuoni e fulmini!
    da bi ga strela! gli venisse un colpo!
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
    min. kamena strela cristallo di rocca
    vet. kopitna strela quarto
  • stréla ž
    1. munja, grom: vodena, ognjena strela; strela je udarila v drevo
    grom je udario u drvo; strela z jasnega neba
    grom iz vedra neba; da bi te gromska strela
    da te đavo nosi, grom te ubio
    2. kamena strela gorski kristal, biljur, kristalno staklo
    3. dio, deo krovne konstrukcije
    4. stup, stub u preši, u tijesku, u muljači
  • stréla rayo m

    od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
    kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
    kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
    strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
    gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!
  • stréla -e ž., стріла́ -и́ ж., бли́скавка ж.
  • stréla -e ž fulger
  • gromska strela! [ô] Donnerwetter!
  • puščíca ž
    ( ispor. puška
    )
    1. strijela, strela, strelica: ilstreliti -o; smerne -e
    2. epigram
  • strelíca ž strijela, strela, strelica: strelica je švignila po zraku
    strijela je zviznula kroz zrak, kroz vazduh
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • bŕz fast, rapid, swift, quick, speedy; express; prompt, expeditious; (konj) fleet; (korak) brisk, light-footed; (z odgovorom) quick-witted, of ready wit; (okreten) brisk, fleet, agile, fast-moving

    bŕz kot strela quick as lightning
    bŕza jadrnica a fast sailing boat, ZDA sailboat
    bŕzi marš vojska forced march, quick march
    bŕzi vlak fast train, express train
    bŕzih nog fleet of foot
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene
  • drevo samostalnik
    1. (rastlina) ▸ fa
    podrto drevo ▸ kidőlt fa
    košato drevo ▸ terebélyes fa
    krošnje dreves ▸ fák koronái, fák lombkoronái, fakoronák
    veje dreves ▸ fák ágai, faágak
    podiranje drevesa ▸ favágás
    sajenje dreves ▸ faültetés
    posek dreves ▸ favágás, fakivágás
    korenine drevesa ▸ fa gyökerei
    zasaditev dreves ▸ faültetés
    obrezovanje dreves ▸ fametszés
    vrh drevesa ▸ fa csúcsa
    nasad dreves ▸ faültetvény
    skorja drevesa ▸ fakéreg
    les dreves ▸ faanyag
    plodovi drevesa ▸ fa termése
    splezati na drevo ▸ fára mászik
    posaditi drevo ▸ fát ültet
    zasaditi drevo ▸ fát elültet
    posekati drevo ▸ fát kivág
    razžagati drevo ▸ fát szétfűrészel
    obrezati drevesa ▸ fát megmetsz
    mogočno drevo ▸ hatalmas fa, terebélyes fa
    hišica na drevesu ▸ lombház
    senca pod drevesom ▸ fa alatti árnyék, fa árnyéka
    pasti z drevesa ▸ leesik a fáról
    strela udari v drevo ▸ a villám belecsap a fába
    mlado drevo ▸ facsemete
    sečnja dreves ▸ favágás
    drevo cveti ▸ fa virágzik
    drevo obrodi ▸ fa terem
    drevo umira ▸ fa haldoklik
    drevo se posuši ▸ fa kiszárad
    drevo se zruši ▸ fa kidől
    Povezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo

    2. (prikaz hierarhije) ▸ fa
    drevo map ▸ könyvtárfa
    Prikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata.
  • grómski thunderous, thundering

    grómska strela! by Jove!, good lord!, good heavens!
  • grómski de tonnerre

    gromska strela! tonnerre de Dieu!, tonnerre!, mille tonnerres!, fichtre!
  • grómski (-a -o) adj. (hrupen) tonante, (voce) fragoroso:
    inter. gromska strela perbacco, perbacchissimo, sangue di Giuda