Franja

sprazni|ti (-m) prazniti leeren, ausleeren ➞ → izprazniti

sprazníti vider, évacuer

sprazniti se se vider, se dégarnir

sprázniti to empty; to empty out

sprázniti (-im) ipd. glej izprazniti ipd.

sprázniti (se) vaciar(se)

ausessen^* pojesti, seinen Teller: sprazniti

ausfressen^* sprazniti, požreti; ein Loch: prežreti

débarrasser [debarase] verbe transitif pospraviti, prostor napraviti, sprazniti

débarrasser le chemin napraviti prosto pot
débarrasser quelqu'un de quelque chose osvoboditi, rešiti koga česa; odvzeti komu kaj
débarrasser quelqu'un d'un souci rešiti koga skrbi
des voleurs m'ont débarrassé de mon argent (humour) tatovi so me olajšali za denarnico
vous pouvez débarrasser lahko pospravite mizo (posodo, itd.)
se débarrasser de quelque chose znebiti se; odložiti (de quelque chose kaj), sleči se
débarrassez-vous! odložite (plašč)!
se débarrasser d'une mauvaise habitude znebiti se grde navade

déblayer [deblɛje] verbe transitif odmetati, odkopati, odstraniti (zemljo, prst); očistiti, sprazniti

déblayer le terrain (figuré) pripraviti teren, rešiti začetne težave; napraviti pot
déblayer une route obstruée očistiti zadelano, zasuto cesto
déblayer sa correspondance, un travail prebirati, sortirati pisma, pripraviti delo

plündern pleniti, opleniti, ropati, izropati; ein Konto, Sparbuch: sprazniti; die Speisekammer: izprazniti, izropati; ein fremdes Buch: okrasti, plagirati

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.

vacue-faciō -ere -fēcī -factum, pass. vacue-fīō -fierī -factus sum (ixpt. iz vacuus in facere, fierī)

1. prazniti, izprazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), v pass. prazniti, izprazniti (izpraznjevati) se, sprazniti (spraznjevati) se: Scyrum vacuefecit N. je izpraznil, je preselil prebivalstvo, „je razljudil“, morte … uxoris novis nuptiis (dat.) domum vacuefecisti Ci., alicui locum in cenā vacuefacere Macr. narediti komu prostor, umakniti se komu, adventu tuo subsellia vacuefacta sunt Ci., possessiones vacuefactae N. zapuščena, brez gospodarja; vacuefacere aliquid aliquā re vzeti čemu kaj, vzeti (izdreti, potegniti, izvleči) kaj iz česa, oprostiti kaj česa, rešiti kaj česa: fasces securibus Val. Max., venas inediā Macr., aliquem totis praecordiis Ap., turpi sentina exercitus vacuefactus Val. Max.

2. metaf. narediti (delati) kaj nepotrebno, odpraviti (odpravljati): circumcisiones Lact.

Opomba: Pass. soobl. vacēfit Lucr.

spopolare

A) v. tr. (pres. spōpolo)

1. razljuditi, razljudovati

2. izprazniti

B) v. intr. pog. imeti velik uspeh

C) ➞ spopolarsi v. rifl. (pres. mi spōpolo)

1. postati razljuden

2. sprazniti se

accumulateur [akümülatœr] masculin (krajšava: accus pluriel) akumulator

charger, decharger ses accus napolniti, sprazniti svoj akumulator
poêle masculin à accumulateur peč na akumulator

baule m

1. kovček:
fare, disfare il baule pripraviti, sprazniti kovček
fare i bauli pren. oditi
viaggiare come i bauli pren. potovati, ne da bi kaj videli

2. avto prtljažnik

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

leer prazen (Magen, Hände, Worte, Drohungen, Blick, Versprechungen); Sitz: prost; leere Menge Mathematik prazna množica; wüst und leer pust in prazen; leer essen pojesti do konca, einen Teller: sprazniti; leer trinken popiti do konca, ein Glas, eine Flasche: izprazniti, izpiti; leer machen izprazniti; leer ausgehen ostati praznih rok; leer stehen biti prazen; mit leerem Magen na prazen želodec; mit leeren Händen praznih rok; vor leeren Stühlen pred prazno dvorano; vor leeren Bänken pred praznimi klopmi, pred prazno cerkvijo

pulizia f

1. čistoča, higiena:
pulizia personale osebna čistoča

2. čiščenje:
donna delle pulizie snažilka
fare pulizia pren. očistiti, sprazniti
fare le pulizie čistiti stanovanje

ripulire

A) v. tr. (pres. ripulisco)

1. ponovno, dobro očistiti, počistiti; pospraviti, pospravljati:
ripulire i piatti oprati posodo
ripulire un ramo oklestiti vejo
ripulire le tasche a qcn. komu sprazniti žepe (pri igri)

2. pren. dobro izpiliti, popraviti

B) ➞ ripulirsi v. rifl. (pres. mi ripulisco)

1. očediti se

2. pren. postati olikan

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci