Franja

spozna|ti¹ (-m) spoznavati (seznaniti se) (jemanden/etwas) [kennenlernen] kennen lernen (se sich/einander), bekannt werden mit

spozna|ti² (-m) spoznavati (prepoznati) erkennen; napačno: verkennen
spoznati po govoru an der Sprache erkennen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
spoznati po tonu (jemandem etwas) anhören

spozna|ti³ (-m) spoznavati (ugotoviti) erkennen; zur Auffasung gelangen; (postaviti diagnozo) diagnostizieren
pravo spoznati za (razglasiti za) erklären für, befinden für
spoznati za krivega pravo schuldig sprechen
spoznati za nedolžnega für unschuldig erklären

spoznáti to recognize; to realize; to become aware; to get to know (London London), to come to know; to become (ali to be) alive (to something); to be aware (of); to perceive; (zavedati se) to become cognizant of

spoznal sem, da sem se bil zmotil I was aware I had made a mistake
spoznáti se s kom to make someone's acquaintance
spoznal sem se z njim lani I made his acquaintance last year
dobro se spoznáti v čem to be a good judge of something, (figurativno) to know the ropes, to know what's what
ne se spoznáti iz česa to be at a loss to understand sth
ne spoznam se v tem I don't know which is which
ne spoznam se v tem kraju the place is unfamiliar to me
ne spoznam se o njem I can make neither head nor tail of him
moram ga spoznáti (se seznaniti z njim) I must get to know (ali acquainted with) with him
spoznavam, da... I am becoming aware that...

spoznáti reconnaître, connaître ; (uvideti) se rendre compte de quelque chose, s'apercevoir de quelque chose, prendre conscience de

spoznati koga za krivega (pravno) reconnaître quelqu'un coupable
spoznati se s kom faire la connaissance de quelqu'un, faire (ali lier) connaissance avec quelqu'un
veseli me, da sem vas spoznal (je suis) enchanté d'avoir fait votre connaissance
dati se spoznati se faire reconnaître, dévoiler son identité
ne dati se spoznati (tudi) garder l'incognito

spoznáti (-znám) | spoznávati (-am)

A) perf., imperf.

1. conoscere, capire, intendere; percepire, scoprire:
spoznati lastnosti snovi conoscere le proprietà della materia
spoznati resnico, zmoto conoscere la verità, l'errore

2. (priti do spoznanja resničnih lastnosti) conoscere:
spoznati človeka po dejanjih conoscere uno dalle sue azioni
na potovanju spoznati nove kraje venire a conoscere nuovi luoghi viaggiando

3. riconoscere:
spoznati koga po glasu, po hoji riconoscere qcn. dalla voce, dall'andatura

4. (seznaniti, seznanjati) mettere a conoscenza, far conoscere; presentare:
spoznati koga s kom presentare uno a qcn.
spoznati osebje z delom in dolžnostmi mettere a conoscenza il personale delle mansioni e dei doveri
sodišče ga je spoznalo za krivega il tribunale lo dichiarò colpevole

B) spoznáti se (-znám se) | spoznávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendersi di; esser un (profondo) conoscitore di:
spoznati se na modo intendersi di moda

2. orientarsi; raccapezzarsi:
v gosti megli se ni mogel spoznati per la densa nebbia non sapeva orientarsi

spoznáti -am, spoznaj -ajte, spoznal -ala
1. prepoznati: spoznati koga po glasu, po obleki, po hoji; sam sebe ne spoznam
2. upoznati: spoznati krivico na svoji koži; spoznati se s kom v vlaku; spoznati koga do dna, v dno duše
3. spoznati: spoznati svojo zmoto
spoznati svoju zabludu, svoju grešku; spoznati koga za krivega
4. snaći se, snalaziti se: ne spoznati se v mestu
ne snaći se u gradu; kdo se spozna v tej zmešnjavi
ko se snalazi u ovoj zbrci, u ovoj pometnji
5. razumjeti (-me-) se, razumijevati se, razumevati se: spoznati se v boleznih, pri živini
6. naći: spoznati kaj za dobro, za pravilno
7. spoznati koga za nedolžnega osloboditi koga od krivice

spoznáti reconocer (po por) ; (uvideti) ver, darse cuenta de

spoznati kaj venir en conocimiento de a/c
spoznati za krivega (nekrivega, nedolžnega) (jur) (o sodniku) dictar fallo condenatorio (absolutorio), (o porotnikih) pronunciar veredicto de culpabilidad (de inculpabilidad)
dati se spoznati darse a conocer, fig descubrirse, quitarse la máscara
spoznati se s kom trabar (ali hacer) conocimiento con alg

spoznáti -ám dov., ви́знати -наю док., пізна́ти -на́ю док., упізна́ти -на́ю док., ознайо́мити -млю док., познайо́мити -млю док.

spoznáti -am dov.
1. a înţelege, a-şi da (pe deplin) seama de, a se dumeri
2. a cunoaşte, a face cunoştinţă; a recunoaşte

spoznáti se a se pricepe

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

abecéda alphabet moški spol

Morsova (Morzejeva) abeceda alphabet morse
po abecedi d'après (dans) l'ordre alphabétique
figurativno spoznati abecedo medicine avoir une connaissance élémentaire de la médecine

administratorski pridevnik
1. v računalništvu (v računalništvu) ▸ adminisztrátoriZa namestitev demo verzije na svoj računalnik potrebujete administratorske pravice na računalniku. ▸ A demóverzió telepítéséhez adminisztrátori jogokkal kell rendelkeznie.

2. (o upravljanju in organizaciji) ▸ adminisztrátori
Več tožilcev bo moralo spoznati, da to ni zgolj pisarniško, administratorsko delo. ▸ Több ügyésznek fel kell ismernie, hogy ez nem csupán irodai, adminisztrátori munka.

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

biti doktor za koga frazem
neformalno (veliko bolje se spoznati na kaj) ▸ király valakihez képest, menőbb nála
Lahko rečete, kar hočete, ampak vozniki rallyja so doktorji za voznike formul. ▸ Maga mondhat, amit akar, de a Formula–1 versenyzőihez képest a raliversenyzők királyok.

bridko prislov
1. (žalostno; nesrečno) ▸ keserűenStisnila jo je k sebi in bridko zajokala. ▸ Magához ölelte, és keserű sírásra fakadt.

2. (močno; zelo) ▸ mélyen, keserűen, alaposanNaivno smo mislili, da rezervacija ne bo potrebna, a smo se bridko ušteli. ▸ Naivan azt gondoltuk, hogy nincs szükség foglalásra, de alaposan elszámítottuk magunkat.

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento