Franja

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

arbitrō -āre -ātum (arbiter) meniti, misliti, soditi, imeti za kaj, smatrati za kaj: Pl., Gell., arbitrato (imp. II.) Ci., quod (portūs) teneri ab adversariis arbitrabantur C., cum ipse praedonum socius arbitraretur Ci., ut morte eius nuntiatā denique bellum confectum arbitraretur Ci., hoc ita semper arbitratum est Sen. rh.; v pass. tudi za trdno presoditi (presojati) se, izbrati se, spozna(va)ti se, pripozna(va)ti se za kaj: continuo arbitretur uxor tuo gnato Pl., sumptūs funeris arbitrantur pro facultatibus vel dignitate defuncti Ulp. (Dig.). Nav. dep., gl. arbitror.

cernō -ere, crēvī, crētum (iz *crinō; prim. gr. κρίνω ločim, κρίσις ločitev, κριτός odločen, odbran, κρησέρα gosto sito, lat. crībrum, excrementum)

I. ločiti, odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), presejati, prerešeta(va)ti: aliquid per cribrum Ca. ali in cribris O., aliquid artiore ali tenui cribro Plin.; pesn.: c. aliquid per densa foramina (= per cribrum) O.

— II. pren.

1. razločiti (razločevati), razb(i)rati, videti, zreti, zazna(va)ti; abs.: Ter., O., Lucr. idr., acies ipsa, qua cernimus, quae pupula vocatur Ci., pupillā, qua cernit (oculus) Cels., in amicorum vitis tum cernis acutum (= acute) H. vidiš bistro; z acc.: ut ea cernimus, quae videmus Ci., aliquem (aliquid) oculis cernere Ci., N. idr. na svoje oči, cerno animo acervos civium Ci. zrem v duhu, vidim naprej, exemplum insigne cernitis mutationis rerum humanarum L. imate pred očmi, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti; v pass.: in sole sidera ipsa desinunt cerni Q. niso več vidne, constitit alma Venus nulli cernenda O. nevidna, od tod z grškim dat.: neque cernitur ulli V. ne da bi ga kdo videl; z acc. in odvisnim pt.: cernis terram quasi quibusdam... circumdatam cingulis Ci., migrantes cernas totaque ex urbe ruentes V., simile quiddam facientes aves cernimus Q. Veže se
a) z ACI: Acc. fr., Tit. fr., Varr., Aeneam adfore cernetis V., parmam gladio cavari cernit O., quos... obstinatos ad resistendum concurrisse cernebat Suet.; ACI celo za glag. v pass.: cernebatur novissimos illorum premi C.
b) z odvisnim vprašanjem: cernis, ut (kako) insultent Rutuli? V., cernis, ut luceat aether Q.; occ. upoštevajoč pred očmi imeti, ozirati se na koga ali kaj, upoštevati kaj: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam Ci., exempla adiungerem, nisi, apud quos oratio haberetur, cernerem Ci.

2. duševno razločiti (razločevati), zreti = spoznavati, uvideti, razume(va)ti: ut consuetum facile amorem cerneres Ter., c. virtutem, vitium Ci., mentis acies, qua verum cernitur Ci. Skladi
a) z ACI: V., quom te... mihi amicam esse crevi Pl., nonne cernitis ex uno fonte omnia scelera manare? Ci., cernens nullum locum sibi tutum in Graecia N.
b) z odvisnim vprašanjem: nec pro quibus meritis... tantum ei tribuatur, cernere L., cernis, ut ignavum corrumpant otia corpus O.
c) v pass.: cerni in aliqua re ali samo aliqua re spozna(va)ti se, da(ja)ti se spoznati v čem ali po čem, izkazati se v čem: amicus certus in re incerta cernitur Enn. ap. Ci., hae quidem virtutes cernuntur in agendo Ci., beata vita honestate cernitur Ci.

3. (v prozi nav. decernere) kaj spornega ali dvomljivega odločiti (odločevati), razsoditi (razsojati): iurati cernant Acc. fr., ibi de divinis atque humanis cernitur Pl., priusquam id sors creverit L.; occ.
a) v boju odloč(ev)ati = bojevati se; abs.: armis cum aliquo c. Acc. fr., inter se coiisse viros et cernere ferro V., hi crevere partes bello Sil.; z de: Enn. et Pac. ap. Non., magnis de rebus inter se c. Lucr.; z notranjim obj.: duplicem... c. Martem Tib. boj biti, ferro, non auro vitam (za življenje) cernamus utrique Enn. ap. Ci., fortunam ferro c. Enn. fr.; v pass.: nunc certamen cernitur Pl. se bije boj.
b) določiti (določevati), skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati): quodcumque senatus creverit, agunto ali quotcumque senatus creverit... tot sunto Ci., quibus divis (dat.) creverint (portenta), procuranto Leges ap. ci. quid de Armenia cernerent T.; z inf.: postquam praesidium castris educere crevit Luc. fr., potius germanum amittere crevi quam... Cat.

4. jur. odločiti se kako dediščino sprejeti, nastopiti jo: Varr., Ulp. fr., quam hereditatem iam crevimus Ci., c. hereditatem regni L., hereditatem cernere audireque ali hereditatem audire cernereque Plin. iun., G.; pren.: amorem alicuius erga me cum reliqua hereditate c. Ci. ep., hanc hereditatem paternam maximi ducis filius... solam se crevisse, catenas et carcerem, gloriari potuit Val. Max.

Opomba: Pt. pf. cernitus (presejan): Th. Prisc.; sinkop. pf. crēstī = crēvistī: Char.

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

drinstehen^* spoznati se na

kennen (kannte, gekannt) poznati; vedeti, kakšen je (kennst du den Unterschied? ali veš, kakšna je razlika?); figurativ spoznati se na, (sein Handwerk kennen spoznati se na svoj posel); kein Maß/keine Grenzen kennen ne poznati mere/meje; sich nicht mehr kennen figurativ biti čisto iz sebe

loshaben^* in spoznati se na; viel loshaben dobro se spoznati na

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

pòznati -ām
I.
1. spoznati: poznati koga po hodu
2. poznati: poznati koga po imenu
3. vedeti, videti: odmah sam poznao da je varalica
4. vedeti za: nikad ine postelje ne pozna nego golu zemlju
II. poznati se
1. spoznati se s kom: poznati se s kim
2. videti se: odmah se poznalo da laže

pricépe pricép

I. vt. dojemati, dojeti, doumevati, doumeti, uvideti, spoznati

II. vr. obvladati, razumeti se na, spoznati se na

weghaben^* spraviti stran (ich habe X weg X-a sem spravil stran); dobiti, imeti; spoznati se na; einen weghaben figurativ biti malce pod paro

снюхиваться, снюхаться spozna(va)ti se z ovohavanjem; sporazume(va)ti se

adept² [ǽdept] samostalnik
strokovnjak, poznavalec; alkimist, zlatodej

pogovorno to be an adept at biti strokovnjak za, spoznati se na kaj

aguja ženski spol igla, šivanka, okrasna igla; kazalec ure; jeziček tehtnice; koničast stolp; obelisk; kretnica; živalstvo morska igla; igla severnica, kompas

aguja magnética, aguja de marear magnetna igla, kompas
aguja de (hacer) media, aguja de calcetar pletilna igla
conocer la aguja de marear vešč biti, razumeti se, spoznati se (na)

auskennen^*: sich auskennen spoznati se (in na) , dobro poznati (kaj)

Bescheid, der, odgovor, sporočilo, odločitev; Recht sklep, bei Steuern: odločba; Bescheid geben/sagen sporočiti odločitev, odgovor itd.; Bescheid wissen spoznati se (na), biti poučen (o); jemandem deutlich/gehörig Bescheid sagen povedati svoje mnenje

connaissance [kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; znanje; zavest; (po)znanstvo; znanec, -nka; familier prijatelj, -ica, razmerje; juridique pristojnost; (lov) sled, znamenje, znak

à ma connaissance kolikor vem
en connaissance de cause dobro vedoč, za kaj gre; s polno zavestjo, kaj delamo; strokovno, z izvedenostjo
en pays de connaissance (kot) med znanci, kot doma
sans connaissance brez zavesti, nezavesten
âge masculin de connaissance (juridique) razsodnost, prištevnosti sposobna starost
gens masculin pluriel de connaissance znanci
figure féminin, visage masculin de connaissance znan obraz
une persanne de ma connaissance, une de mes connaissances neki moj znanec, neka moja znanka
connaissance professionnelle strokovno znanje
c'est une vieille connaissance (familier) to je že star (moj) znanec
avoir toute sa connaissance biti pri polni zavesti
donner connaissance de quelque chose à quelqu'un, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un komu kaj sporočiti, koga o čem obvestiti
faire connaissance seznaniti se
faire étalage de ses connaissances razkazovati svoje znanje
faire de nouvelles connaissances dobiti si novih znancev
faire, lier connaissance avec quelqu'un, faire la connaissance de quelqu'un seznaniti se, spoznati se s kom
j'ai fait connaissance avec lui, j'ai fait sa connaissance seznanil sem se z njim
faire quelqu'un faire la connaissance de quelqu'un seznaniti koga s kom
perdre connaissance izgubiti zavest, onesvestiti se
porter à la connaissance du public javno objaviti, razglasiti
prendre connaissance de quelque chose vzeti kaj na znanje
renouer connaissance obnoviti poznanstvo
reprendre connaissance priti spet k zavesti, k sebi
venir à la connaissance de quelqu'un komu na ušesa priti

connaître* [kɔnɛtr] verbe transitif poznati, spoznati, znati; doživeti; razumeti; zavedati se (quelque chose česa), biti seznanjen (quelque chose s čim)

connaître de quelque chose (juridique) presoditi, odločiti o čem; razsoditi, biti kompetenten za presojo
connaître de nom, de vue, de réputation poznati po imenu, po videzu, po slovesu
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
je ne le connais ni d'Eve ni d'Adam popolnoma neznan mi je
j'ai connu des temps meilleurs videl sem, imel sem boljše čase
cette comédie a connu un grand succès ta komedija je doživela velik uspeh
je connais mon monde (familier) poznam svoje ljudi
je ne connais que ça (familier) to je (zame) najboljše
connaître bien son métier dobro se razumeti na svoj posel
connaître sur le bout des doigts, comme le fond de sa poche temeljito poznati
la connaître (populaire) spoznati se
ne plus connaître quelqu'un ignorirati koga
faire connaître sporočiti, javiti, obvestiti
je vous le ferai connaître seznanil vas bom z njim
se faire connaître povedati svoje ime; narediti si ime, zasloveti
il ne se connaît plus ne obvlada se več, ves besen je
se connaître à, en; s'y connaître razumeti se na, spoznati se na kaj, biti kompetenten o
ne pas s'y connaître ničesar o čem ne razumeti