Franja

spotíkati (se) ➞ spotakniti (se)

spotíkati (se) se ob, nad (figurativno) to take umbrage at, to take offence at; to be scandalized at, to find fault with something
mnogi so se spotikali nad njegovim vedenjem many people took offence at his behaviour, his behaviour scandalized many people

spotíkati se -am se spoticati se o koga, o što: spotikati se ob korenine, ob sosede, ob malenkosti; spotikati se nad kom, nad čim

spotíkati se -am se nedov., спотика́тися -ка́юся недок., оступа́тися -па́юся недок.

blunder² [blʌ́ndə]

1. neprehodni glagol
spotikati se, spodrsniti; pogrešiti, kozla ustreliti

2. prehodni glagol
slabo voditi, slabo ravnati
pogovorno pokvariti, uničiti

formaliser, se [-lize] škandalizirati se, zameriti (de quelque chose kaj), figuré spotikati se (de quelque chose ob čem)

formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače

împleticí -ésc vr./vt.

1. zapletati (se), zaplesti (se)

2. spotikati se

impuntare

A) v. intr. (pres. impunto)

1. spotakniti, spotikati se

2. pren. spotakniti, spotikati se v govoru, jecljati, zmotiti se

B) ➞ impuntarsi v. rifl. (pres. mi impunto)

1. trdovratno se upirati, upreti se; vztrajati, biti trmast:
quando si impunta, è terribile kadar je trmast, je grozen

2. trmasto zavrniti, zavračati:
impuntarsi a dire di no trmasto zanikati

incespicare v. intr. (pres. incespico)

1. zaplesti, zapletati se; spotakniti, spotikati se

2. pren. zaplesti, zapletati se (v govoru); jecljati

inciampicare v. intr. (pres. inciampico) spotikati se

încurcá încúrc vt./vr.

1. zapletati (se), zaplesti (se)

2. zamotati (se)

3. zagozditi (se)

4. spotikati se, spotakniti se

5. zmesti (se), zbegati (se)

of-fēnsō -āre (frequ. k offendere)

1. zadevati, udarjati s čim ob kaj, udarjati se v kaj, butati s čim ob (v) kaj: pueri in aedibus saepius pedibus offensant Varr., o. capita L. butati z glavo v zid, cogitur offensare pulsareque fluctu ferrea texta suo Lucr.

2. v govoru spotikati se, zastajati, jezik se komu spotikati (zapletati): si non intersistentes offensantesque brevia illa … singultantium modo eiecturi sumus Q., offensans lingua Min.

popikávati se -pìkāvām se dial. spotikati se

spòticati se -ičēm se spotikati se: ovaj se konj spotiče

stolpern spotakniti se, spotikati se (über čez/ob); figurativ stolpern über (unvermutet auf etwas stoßen) naleteti na; über seine eigenen Füße stolpern spotikati se čez lastne noge; figurativ über eine Affäre: er stolperte über X spodnesel ga je X

sub-sistō -ere -stitī (—) (sub in sistere)

I. intr.

1. obstati, postati, ustaviti (ustavljati) se: substitit Aeneas V., Fabius … substitit occultus L., Helvetii … audacius subsistere nonnumquam … coeperunt C., insidiarum metu substitit Cu., subsistere iubere Cu., subsistere cum copiis Cu., toto agmine C., ad agmen C., ad muros V., ad insulam Tauridem Auct. b. Alx., in eodem loco Hirt., in locis campestribus C., reliqui in itinere substiterant C., in aliquo flexu viae … occultus subsistebat L., subsistere in portis hostium L., in Armenia Auct. b. Alx., intra iactum teli progressus uterque substiterat V., qui … circa ima substiterint Q.; o neživih, neosebnih subj. obsta(ja)ti, prenehati (prenehavati, prenehovati), zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se: Plin., Plin. iun. idr., Thybris … tacitā refluens ita substitit undā V., substitit auspicii lingua timore mali O., ubi lacrimae substiterint? Q., substitit radius cubiti Cels. ostane na svojem mestu; metaf.
a) zasta(ja)ti, (pre)nehati, prenehati (prenehavati, prenehovati), omagati (omagovati), o(b)nemoči (poseb. v govorjenju): in dicendo Q., substitit omnis sententia Q., sedebit hoc, illud subsistet Q., numquam inopiā verbi substitit Sen. rh. nikoli se v govoru ni ustavljal, nikoli se mu pri govorjenju jezik ni spotikal, nikoli se mu pri govorjenju ni zatikalo, substitit ut clamor O. ko je … potihnilo, ingeniumque meis substitit omne malis O. me je minil ob mojih nezgodah.
b) spotikati se nad kom, zatikati se pri kom, pomuditi se pri kom, pomišljati se glede koga, omahovati glede koga, (s)prenevedati se glede koga: in servo Dig.; abs.: subsisto Dig.

2. zadaj osta(ja)ti, zaosta(ja)ti, kje obstati, postaj(a)ti, (po)muditi se: ab Arimino M. Antonium … Arretium mittit; ipse Arimini … subsistit C., in Samnio adversus Caudinas legiones subsistere L., locus substructus, ubi nationum subsisterent legati Varr., triginta dies ibi substitit rex Cu., subsistere quadriduo in eodem loco Cu., in nave, in tabernaculo, in urbe Cu., circa Mesopotamiam Cu., biduum apud aliquem Cu., domi Vell., intra tecta Plin. iun.; abs.: paucos dies, diutius Cu., subsistemus fortasse et sequenti die Plin. iun.; metaf.
a) o osebah α) osta(ja)ti pri čem: intra priorem paupertatem subsistere T. β) ostati živ: quae ex his subsistet Dig. γ) pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: perempto civi subsistite Ap., miserandae Psyches animae supplicis tuae subsiste Ap. pomagaj mi … v mojih stiskah; abs.: iam nunc subsistite Ap.
b) o stvareh α) v (pri) moči osta(ja)ti, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) veljavo: sententia subsistit Cod. I. β) osta(ja)ti (ohranjen), držati se koga, česa: equitum nomen subsistebat in turmis equorum publicorum Plin. ime „vitezi“ se je ohranilo le pri četah javnega konjeništva.

3. (uspešno) v bran se postaviti (postavljati), nasprotovati komu, upreti (upirati se) komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, zoprvati komu, čemu, ustaviti (ustavljati) se komu, čemu; o osebah: non potes subsistere Pl., nec clipeo iuvenis subsistere tantum nec dextrā valet V.; z dat.: Hasdrubalis transitus in Italiam vix Hannibali atque eius armis subsistentem L.; o rečeh: quod neque ancorae funesque subsisterent neque … C. niso trdno držale; metaf. kos biti čemu, biti dorasel čemu, (v)zdržati kaj, zmagati (zmagovati) nad čim: sumptui Brutus in Ci. ep., liti Dig., tantis periclis Cl. —

II. trans. koga ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: feras L., praepotentem armis Romanum nec acies subsistere ullae nec castra … poterant L.

titubate [títjubeit] neprehodni glagol
opotekati se, spotikati se, majati se (kot pijanec)

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

trompicar [c/qu] spotakniti se, spotikati se

zampicare v. intr. (pres. zampico) (inciampare) spotakniti, spotikati se