Franja

Zadetki iskanja

  • spodaj [ô] unten; darunten, drunten; untenherum; (globlje) tieferstehend; (na spodnji strani) unterwärts, unterseits; v besedilu: (v nadaljevanju) nachstehend
  • spôdaj below; beneath; (na dnu) at the bottom; underneath; (v pritličju) downstairs

    tam spôdaj down there
  • spôdaj adv.

    1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
    spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
    čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

    2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
    ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

    3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
    živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

    4.
    od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
    od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
    začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
    zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
    spodaj ležeč sottostante
    spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato
  • spôdaj pril. dolje: eni so zgoraj, drugi so spodaj; ona stanuje čisto spodaj; pogled od spodaj
    (odakle; ispor. odspod, odspodaj
    )
  • spôdaj abajo; debajo; en la parte baja, en la parte inferior

    dalje spodaj más abajo
    glej spodaj véase más abajo, véase más adelante
    od spodaj de abajo
    od spodaj navzgor hacia arriba, de pies a cabeza
    kot spodaj (navedeno) como al pie
    spodaj omenjeni, imenovani abajo mencionado
    tu (tam) spodaj aquí (allá) abajo
    spodaj podpisani el abajo firmado
  • spôdaj prisl., внизу́ присл., наспо́ді присл.
  • spôdaj prisl. jos, dedesubt
  • imenovan|i (-a, -o) erwähnt, genannt
    prvi imenovani der/die/das ersterwähnte, erstgenannte
    spodaj imenovani der/die/das nachgenannte, nacherwähnte
    zadnji imenovani der/die/das letztgenannte
    zgoraj imenovani der/die/das [obengenannte] oben genannte, vorgenannte
    tako imenovani [sogenannt] so genannt
  • kariêra career; figurativno success in life, advancement in service

    napraviti dobro, lepo kariêro to have a good career, to work one's way up
    škodovati kariêri to prejudice the career (koga of someone)
    uničiti si kariêro to ruin one's career, to mar one's career
    začeti kariêro to enter upon a career
    začeti kariêro čisto od spodaj, od kraja to start on the lowest rung (of the ladder)
  • nadaljevanj|e1 srednji spol (-a …) dejavnosti: das Fortführen; die Fortsetzung, Fortführung, Weiterführung; Weiter- (izobraževanja die Weiterbildung, pohoda/marša der Weitermarsch, potovanja die Weiterreise, vožnje die Weiterfahrt, poleta der Weiterflug)
    nadaljevanje vodenja knjig die Fortschreibung
    nadaljevanje obrtne dejavnosti der Fortbetrieb
    nadaljevanje zavarovanja die Weiterversicherung
    analitično nadaljevanje matematika analytische Fortsetzung
    v nadaljevanju im Weiteren
    (spodaj) nachstehend
  • navzgor [ò] hinauf, herauf; empor, nach oben; (navkreber) aufwärts; (kvišku) empor, in die Höhe; -auf, -an, -aufwärts (po hribu bergauf, bergan, po reki [flußaufwärts] flussaufwärts, stromauf, stromaufwärts, po dolini talaufwärts); auf-, hinauf-, herauf-, hoch-, empor- (gledati hinaufschauen, heraufschauen, hochblicken, emporblicken, počesati aufkämmen, hochkämmen, pogledati aufblicken, hochsehen, hinaufsehen, heraufsehen, emporschauen, aufsehen, hochblicken, potisniti hinaufschieben, hochschieben, hochdrücken, privezati hochbinden, priti hochkommen, emporkommen, hinaufkommen, heraufkommen, zavihati aufbiegen, zavihteti hochschwingen, zdrsniti hochrutschen …)
    pot navzgor der Aufweg
    met navzgor šport der Hochwurf
    udarec od spodaj navzgor der Aufwärtshaken
  • od from; of; since; on, upon

    od 1 do 10 from one to ten
    10 od 20ih ten out of twenty
    od 100 niti 1 not one in a hundred
    od daleč from far away, from afar
    od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
    od časa do časa from time to time
    od danes dalje (naprej) from this day (forward)
    od jutri naprej from tomorrow
    od sedaj naprej from now on, henceforth
    od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
    od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
    od jeseni since autumn
    (že) od nekdaj for some time
    od malega (mladih let) from childhood (on)
    od prvega do zadnjega from first to last
    od povsod from everywhere, from all sides
    od včeraj since yesterday
    od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
    (že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
    od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
    od zadaj from behind
    sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
    od spodaj from beneath
    nobeden od nas none of us
    od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
    od mnogih primerov among many examples
    nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
    otrpel od mraza stiff with cold
    zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
    od srca rad most willingly
    od utrujenosti from fatigue
    lepo od vas nice of you
    ni lepo od tebe it isn't nice of you
    drhteti od strahu to tremble with fear
    moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
    od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
    od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
    to odvisi od vremena that depends on the weather
    pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
    (od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
    umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
    on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen
  • od

    1. izvor: von (od njega/brata von ihm, vom Bruder, od Keltov von den Kelten; kaplja od dreves es tropft von den Bäumen); del: von (eden od nas einer von uns, nobena od teh slik keins von diesen Bildern)

    2. smer: von (od spredaj/zadaj/desne/leve/zgoraj/ spodaj von vorn/hinten/rechts/links/oben/unten, od severa vom Norden); proč: von, von X weg (od kamna vom Stein, od mize vom Tisch); sem: von, von X her (od jezera vom See her); (začenši od) von … aus (od Mannheima naprej von Mannheim aus)

    3. časovno: seit (od konca vojne seit Kriegsende); (začenši od) von … an (od petih naprej von fünf Uhr an; figurativno od mladih nog von Jugend an); ab (od petih naprej ab fünf Uhr, od marca ab März); po izvoru: von (od včeraj/prej von gestern/früher)

    4. vzrok: vor (trepetati od mraza vor Kälte zittern, bleščati se od čistoče vor Sauberkeit glänzen, trd od strahu starr vor Schreck)

    5. v primerjavi: als (večji od mene/te hiše größer als ich/dieses Haus)

    6.
    od X do Y hoditi, gledati ipd.: von X zu Y
    figurativno hoditi od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus laufen
    razdalja, čas: von X bis (zu) Y (od petih do sedmih von fünf bis sieben Uhr, od hotela do jezera vom Hotel bis zum See)
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • omeníti mentionner, faire mention de quelque chose, citer; signaler, rappeler

    omenjeni le dit
    spodaj omenjeni mentionné ci-dessous (ali plus bas)
    zgoraj omenjeni susmentionné, sus-mentionné, mentionné ci-dessus (ali plus haut), susdit
    ne omeniti ne pas mentionner
    ne omeniti česa passer quelque chose sous silence, se taire sur quelque chose
    (tudi) besede ne omeniti ne dire mot
    ne morem si kaj, da ne bi omenil je ne peux me retenir de mentionner (ali signaler)
    mimogrede omeniti mentionner (ali citer) en passant
  • omenjen [é] (-a, -o) erwähnt, genannt, benannt (zgoraj [obengenannt] oben genannt, oben erwähnt, spodaj unten erwähnt, [untengenannt] unten genannt, že prej vorerwähnt, vorgenannt, zadnji letzterwähnt, najpogosteje meistgenannt, meisterwähnt); kot primer: angeführt; v viru: belegt
    biti omenjen Erwähnung finden, v pogovoru: zur Sprache kommen
    omenjeni/omenjena, omenjena oseba der / die Betreffende
  • oménjen mentioned

    zgoraj oménjeni abovementioned
    prej oménjeni aformentioned, aforesaid
    spodaj oménjeni undermentioned
    oménjene knjige the books referred to
  • oménjen

    zgoraj, prej omenjeni arriba citado (ali mencionado ali indicado)
    spodaj omenjeni artikli los artículos mencionados a continuación
  • podpisani moški spol (-ega) der Unterzeichnete, Unterfertigte (desno Rechtsunterzeichete, levo Linksunterzeichnete, na koncu/spodaj Endesunterzeichnete, Endesunterfertigte)