Franja

sosesk|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Nachbarschaft

2. gradbeništvo, arhitektura die Ortschaft, das Ortsviertel
nova soseska Neubauviertel

3. zgodovina die Gemeinde

soséska neighbourhood; community; proximity; (okolica) environs pl, environment

soséska voisinage moški spol ; (skupnost) communauté ženski spol (locale)

soséska (-e) f

1. comunità:
stanovanjska soseska comunità abitazionale

2. vicinato; vicini; pejor. viciname

3. hist. vicinia

4. rel. fedeli della chiesa filiale

soséska ž
1. susjedstvo (-se-), komšiluk
2. v. sosednja

soséska -e ž., сусі́дство -а с.

soséska -e ž vecinătate, cartier

adiacēnza f bližina, sosedstvo, soseska, okolica:
nelle immediate adiacenze del giardino v neposredni bližini parka

behetría ženski spol skupnost, občina, soseska; nered

Nachbarschaft, die, (-, -en) sosedstvo; (alle Nachbarn) soseska; soseščina, in der Nachbarschaft v soseščini, v bližini; historische Bedeutung, Geschichte soseska, srenja; gute Nachbarschaft dobro sosedstvo, dobrososedski odnosi

Ortschaft, die, naselje (geschlossen strnjen), kraj; srenja, soseska

sȕsjedstvo s, súsjedstvo s (ijek.), sȕsedstvo s, súsedstvo s (ek.) sosedstvo, soseska

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

vecinătáte -ăţi f

1. bližina

2. okolica, soseščina, soseska

viciname m slabš. soseska, soseščina; sosedje

vicinato m soseska, soseščina:
rapporti di buon vicinato dobrososedski odnosi

vicinia f pravo soseska

vīcīnia -ae, f (vīcīnus)

1. soseščina, soseska, sosedstvo, bližina: Plin. idr., in vicinia nostra Averni lacus Ci., vicinia Persidis urget V., vicinia deversorii Cu., urbis Col.; s partitivnim gen.: vidi virginem hic viciniae Ter. tu v bližini, commigravit huc viciniam Ter. sem v bližino; tudi samo proximae viciniae habitat Pl. v najbližji soseščini, prav blizu.

2. meton. sosedstvo = sosedje: Petr., Suet., Iuv., Val. Max. idr., Hispala … libertina non ignota viciniae L., impia vicinia O., funus … laudet vicinia H., videt hunc vicinia tota H., Osca Vell. sosednji Oski, sosedje Oski.

3. metaf.
a) bližina, bližava, starejše bliža: mortis Petr., Eccl., mortem in vicinia videre Sen. ph.
b) sorodnost, podobnost: virtutum vitiorumque vicinia Q., est huic tropo quaedam cum synecdoche vicinia Q., aqua ad viciniam lactis accedens Plin.

vīcīnitās -ātis, f (vīcīnus)

1. soseščina, soseska, sosedstvo, bližina: scire hoc propter vicinitatem facile possum Ci., quorum (sc. Germanorum) vicinitas propinqua esset Hirt.; occ. dobra soseščina, prijateljsko sosedovanje, v pl. tudi sosedske razmere: vel virtus tua me vel vicinitas … facit, ut te audacter moneam Ter., vicinitas mihi est cum aliquo Ci., in vicinitatibus Ci.

2. meton.
a) okolica, obližje, bližina, bližava: cantu vicinitas personat Ci., in Umbria atque in ea vicinitate Ci.
b) sosedstvo = sosedje: Ca., Suet. idr., eius vicinitatis facile primus Ci., signum, quod erat notum vicinitati Ci., dum vicinitatem … armis exornat S., clam vicinitati dant negotium N.; v pl.: amicitiae, consuetudines, clientelae Ci., haec loca vicinitatibus erant nota C.

3. metaf. sorodnost, podobnost: virtutum Q., quia sit quaedam virtutibus ac vitiis vicinitas Q., est quaedam inter syllogismum et epichirema vicinitas Q., nominis vicinitate Plin.

voisinage [vwazinaž] masculin sosedstvo, soseščina, soseska; bližina

au voisinage du marché blizu živilskega trga
être détesté du voisinage biti osovražen pri sosedih
dans le voisinage immédiat v neposredni bližini