-
solnic|a1 ženski spol (-e …) das Salzwasser, die Salzsole
-
solnic|a2 ženski spol (-e …) der Salzstreuer, das [Salzfäßchen] Salzfässchen; lovstvo die Lecke
-
solníca saltcellar
-
solníca (posodica za sol) salière ženski spol
-
solníca (-e) f
1. saliera, spandisale; pog. salino
2. (slanica) salamoia
-
solníca (u̯n) ž
1. slanik, solnjača, stona posuda za so
2. slana voda
-
solníca recipiente m de madera para salazón , (namizna) salero m
-
solníca -e ž., сільни́ця -і ж., соля́нка -и ж.
-
solníca -e ž solniţă
-
cali f solnica (Salsola kali)
-
concha -ae, f (gr. κόγχη)
1. školjka: conchas captare Pl. ali legere Ci., Suet., concha hians Ci., conchae viles H., cavae, marinae O.; poseb. margaritarum ali unionum concha, v stiku tudi samo concha Plin. (školjka) bisernica, ostrearum conchae Plin. ostrige z lupinami.
2. sinekdoha
a) polž lupinar, polž s hišico, occ. α) polžasto trobilo, velika troblja, zaviti rog, Tritonov rog: Plin., Lucan., cavā dum personat aequora conchā V., c. sonans O. β) polž škrlatnik, bagrenka: purpura … concharum tacta colore Plin.; pesn. met. škrlat, bager: collocat hanc stratis conchā Sidonide tinctis O.
b) α) školjčna lupina: pina … duabus grandibus patula conchis Ci., fere res omnes aut corio sunt aut etiam conchis … tectae Lucr., squalentīs infode conchas V., ostreaque in conchis tuta fuere suis O.; poseb. unionum conchae biserna matica: cuncta distincta gemmis unionumque conchis erant Suet.; pesn. met. biser: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., lucida c. Tib. β) polževa lupina, polžja hišica, polžnica: Col. poet.
3. pren. školjki podobne stvari
a) solnica: concha salis puri H.
b) školjkasta posoda, steklenička, sodček, torilce, pušica: Col., Plin., conchae maiores duae Ca. oljenki, funde capacibus unguenta de conchis H., cum (Falernum) bibitur conchā Iuv.
c) žensko spolovilo: te ex concha natam esse autumant: cave tu harum conchas spernas Pl.
-
deer-lick [díəlik] samostalnik
slanica, solnica (za visoko divjad)
-
Lecke, die, (-, -n) Jagd solnica
-
muria -ae, f (prim. gr. μύρομαι teči, pustiti teči, jokati, πλημ(μ)υρίς, πλήμμυρα pritok, plima, valovje, povodenj) slanica, razsol, solnica, razsolica, salamur(j)a, marinada, poseb. za soljenje rib: Ca., H., Col., Plin., Pers., Cels. — Soobl. muriēs -ēī, f: Ca., Fest.
-
saliēra f solnica, solnik
-
salière [saljɛr] féminin solnica; figuré udrtina nad konjskim očesom; udrtina za ključnico pri mršavih osebah
ouvrir des yeux grands comme des salières (familier) široko odpreti oči
salière poivrière solnica s poprnico
-
salino
A) agg. slan; solen
B) m pog. solnica
-
salīnus 3 (sāl) solen, s soljo povezan, k soli sodeč, na sol se nanašajoč; od tod subst.
1. salīnum -ī, n (sc. vās) solníca, solník, solnják: PL., L., H., PERS., PLIN., STAT., VAL. MAX., ARN. – Heterocl. pl. salīnī -ōrum, m: VARR. AP. NON.
2. salīnae -ārum, f (sc. fodīnae) solna jama, solni rudnik, rudnik soli, nahajališče soli, solíšče, ležišče soli, sólnik, solína: CI., C., AUCT. B. AFR., COL., PLIN., Romanae salinae (tudi samo salinae) L. rimske soline (pri Ostiji); v šalj. dvoumju s sales (dovtipne domislice, dovtipi): parum diligenter possessio salinarum mearum a te procuratore defenditur CI. EP. – Kot krajevni nom. propr. Salīnae -ārum, f Salíne = Solíne, Solíšča v Rimu pri vratih, imenovanih porta Trigemina: solo aequata omnia inter Salinas et portam Carmentalem L.
-
salt-cellar [sɔ́:ltselə] samostalnik
solnica, posoda za sol
-
Salzfaß, Salzfass, das, Salzfäßchen, Salzfässchen, das, solnica, solnik