Franja

солнце n sonce;
до солнца pred sončnim vzhodom;
гордое солнце umetno višinsko sonce

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

ἀμφι-βαίνω ep. poet. 1. hodim, pohajam okrog česa; ščitim, branim, varujem, ἠέλιος οὐρανὸν ἀμφιβεβήκει solnce je stalo visoko na nebu, sredi neba. 2. a) obdajam, obkoljujem, zakrivam (νεφέλη); σὲ πόνος φρένας ἀμφιβέβηκεν prevzema, napolnjuje tvojo dušo; b) branim, ščitim, varujem.

ἀναπτυχή, ἡ poet. razvitje, odkritje, ἡλίου ἀναπτυχαί = ἀκτῖνες solnčni žarki (ker se solnce v svoji luči takorekoč razvije).

ἀνα-στρέφω I. act. 1. trans. a) obračam, prevračam (voz); ὄρος premetavam, razrivam; b) pokličem, privedem, obrnem nazaj ἐξ Ἅιδου; ponavljam, δίκην obnovim; πόδα obračam, mudim se, bivam; c) izpreminjam, τοῦτο ἀνέστραπται to se je izpremenilo. 2. intr. obračam se, vračam se; ἐπὶ δόρυ krenem na desno. II. med. 1. obračam se, ustavljam se na begu. 2. nahajam se, bivam kje, klatim se po γαῖαν, živim kje; ἥλιος solnce kroži po nebu. 3. obnašam se, vedem se, nastopam ὡς δεσπότης.

ἀπο-κλῑ́νω [fut. ἀποκλινῶ, aor. pass. ἀπεκλίθην] I. act. 1. trans. odklanjam, odvračam, ὄνειρον ἄλλῃ razlagam drugače. 2. intr. a) zaidem s poti, krenem po stranski poti; b) povračam se, umikam se; c) nagibam se, ležim proti (o deželah) πρός, ἐπί τι. II. pass. (dan) se nagiblje, (solnce) zahaja.

ἀπο-κρύπτω 1. act. a) skrivam, po-, zakrivam, zatemnevam (solnce) τινί, τί; b) τινά τι zatajim, prikrivam komu kaj; c) γῆν, τινά izgubim izpred oči. 2. med. a) skrivam se, τινά pred kom; b) zatajim, prikrijem komu kaj τινά τι; c) skrijem koga (τινά) za se, skrbno skrivam.

ἐνθάκησις, εως, ἡ poet. sedenje, sedež v; ἡλίου διπλῆ sedež, kjer sije solnce dopoldne in popoldne.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

ἠλέκτωρ, ορος, ὁ ep. žareč, bleščeč; subst. žarko (svetlo) solnce.

ἥλιος, ὁ, ep. poet. ἠέλιος, dor. ἀέλιος in ἅλιος [Et. iz σᾶϝελ-jo-s, idevr. sāwel, lat. sol (iz sāol, sāwoł, sāwel; slov. solnce, iz sъl-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, ἡλίου ἔκλειψις solnčni mrk, ἡλίου δυσμαί solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ὁράω φάος ἠελίου živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, πρὸς ἠέλιον na (proti) vzhodu. 4. solnčni bog Helij.

κάτ-ειμι [pt. κατιών, ep. impf. κατήιεν = κατῄει, aor. med. καταεισάμην] κατ-έρχομαι [fut. κατελεύσομαι, aor. ep. poet. κατήλυθον, inf. κατελθέμεν] 1. doli pojdem, prihajam, stopim Οὐλύμποιο, ἐξ οὐρανοῦ, Ἴδηθεν, ποταμόνδε, pridem iz dežele v mesto πόλινδε, priplovem iz morja v pristanišče εἰς λιμένα, ἐπί νῆα; grem v podzemlje, umrem Ἄϊδος εἴσω, Ἄϊδόσδε, δόμον Ἄϊδος; ἀπὸ τοῦ ἡλίου κατῄει θερμόν solnce je izžarevalo gorkoto; εἰς πόλεις pridem v mesta. 2. doli tečem πεδίονδε, razlijem se, poplavim. 3. vrnem se domov (iz pregnanstva) φυγάδες. 4. nastanem, vzdignem se ἄνεμος. 5. dospem, pridem do koga (komu do ušes); ὀνείδεα zasramovanje prodira v srce. 6. o zraku, skali, strelah: padem, zadenem.

λαμπάς, άδος, ἡ 1. subst. a) baklja, plamenica; b) solnce, (dnevna) luč, svetloba, ἡ 'πιοῦσα dan; c) NT svetilnica; d) bakljada. 2. adi. z bakljami razsvetljen ἀκταί.

σκεδάννῡμι, κεδάννῡμι, (σ)κίδνημι [Et. sor. σχίζω, lat. scindo. – Obl. fut. σκεδάσω, at. σκεδῶ, ᾷς, ᾷ, aor. ἐσκέδασα, med. pass. σκεδάννυμαι, (σ) κίδναμαι, aor. ἐσκεδάσθην, pf. ἐσκέδασμαι, adi. verb. σκεδαστός; ep. aor. act. σκέδασα in ἐκέδασσα]. 1. act. raztresam, trosim, razsipljem; razpršim, razpodim, razganjam, raztepem, velevam raziti se; prelivam αἷμα; θυμόν obupavam. 2. pass. in med. raztresam se, razpršim (razkropim) se, razhajam se, ἅμα ἡλίῳ σκιδναμένῳ ko solnce vzhaja, s solnčnim vzhodom.

σταθερός 3 (ἵστημι) stoječ, trdno stoječ, stalen, μεσημβρία ko stoji solnce v zenitu.

ὑπερ-βάλλω [gl. βάλλω; ep. aor. ὑπέρβαλον, ὑπειρέβαλον] I. act. 1. mečem črez kaj (preko česa) τί, τινός, σήματα πάντων, παντὸς ἀγῶνος, δουρὶ Φυλῆα prekosim v čem. 2. pren. (tudi intr.) a) prekoračim (mero); α.) prekipim λέβητες, poplavim ὁ ποταμὸς ἀρούρας; β.) več ponudim, prekosim, ἀλλήλους, χρήμασι; γ.) pretiravam; stavim pretirane zahteve ᾔτει τοσαῦτα ὑπερβάλλων; δ.) presegam, prekašam, nadkriljujem, odlikujem se, τινί v čem, τί prehitim; ἑκατὸν ἔτη živim nad sto let; χρόνον mudim se črez čas (predolgo); ε.) sem nezmeren (prevelik, pretiran), μὴ γλῶσσα' ὑπερβάλῃ κακοῖς da ne bi vsled nesreče preveč govoril; pt. ὑπερβάλλων nezmeren, prevelik, preobilen, črezmeren; ἥλιος prevroče solnce, τὰ ὑπερβάλλοντα prevelika moč, αἴσχει ὑπερβάλλων neizmerno grd; b) grem črez kaj; prekoračim (goro), κατὰ λόφους prodiram po hribih, εἰς Κόρυνθον prodiram proti Korintu, πρὸς τοὺς Θρᾷκας prekoračim goro in prodiram proti Tračanom; τὸ ὑπερβάλλον τοῦ στρατεύματος del vojske, ki gre ravno črez goro; c) grem (peljem se) mimo česa, objadram Μαλέην, ἄκραν. II. med. 1. presegam, več ponujam χρήμασι; odlikujem se, krotim, užugam, premagam τινά τινι. 2. odložim, odkladam; odlašam τί.

горный gorski; hribovit; rudarski;
горное солнце višinsko sonce;
г. институт rudarska akademija;
горная промышленность rudarstvo;
г. лён azbest

жарить peči, pražiti; (lj.) močno kuriti; (pren.) vneto kaj delati;
солнце жарит sonce pripeka neusmiljeno;
ж. ведро за ведром hitro izlivati vedro za vedrom;
ж. на гармонии divje igrati na harmoniko;
я побегу, а вы жарьте за мной jaz stečem, vi pa jo urežite za mano

закатываться, закатиться (za)kotaliti se;
з. смехом zvijati se od smeha;
солнце закатилось sonce je zašlo;
з. кашлем krčevito zakašljati

изжариться
и. на солнце ležati na soncu