Franja

slovensko [é] slowenisch
govoriti slovensko slowenisch sprechen
slovensko govoreči der Slowenischsprechende ( ein -r)

slovénsko adv. sloveno, in sloveno

Slovensko Primorje srednji spol Slowenisches Küstenland

Prìmōrje s, Prímōrje s Primorje, Slovensko, Hrvatsko, Črnogorsko primorje

bȅzjāk m
1. nekdaj pogost, danes redek naziv za hrv. kajkavce, pa za Istrane, ki govore čakavsko-slovensko narečje ter za Italijane okoli Gorice in Tržiča (bisiacchi)
2. slabš. butelj: ne mlati, ne obijaj grane! Treba, bezjače, i do godine da rodi

Zàgōrje s Zagorje, pokrajina med Zagrebško goro in slovensko mejo

Babilon samostalnik
1. zgodovina (mesto v Mezopotamiji) ▸ Babilon, BábelPovezane iztočnice: viseči vrtovi Babilona

2. (pestra mešanica) ▸ Babilon, BábelDubaj je mešanica 130 narodnosti in jezikovni Babilon. ▸ kontrastivno zanimivo Dubajban 130 különböző nemzet él, a nyelveket illetően valódi bábeli nyelvzavar uralkodik ott.
Stavba stoji sredi Ljubljane. Danes v njej domuje Slovensko mladinsko gledališče, pa še marsikaj. Resnični Babilon dogajanja. ▸ Az épület Ljubljana központjában található. Ma a Szlovén Ífjúsági Színháznak és még sok mindennek ad otthont. Valódi Babilon, ami az eseményeket illeti.

državljanstvo samostalnik
(pripadnost državi) ▸ állampolgárságPovezane iztočnice: aktivno državljanstvo, častno državljanstvo, dvojno državljanstvo, državljanstvo po rodu, državljanstvo z rojstvom

državljánstvo citizenship; national status

oseba brez državljánstva stateless person
pridobitev državljánstva, sprejem v državljánstvo naturalization
dati komu državljánstvo, sprejeti koga v državljánstv to naturalize someone
dobiti državljánstvo to become naturalized
izgubiti slovensko državljánstvo to be divested of Slovene citizenship
dvojno državljánstvo dual citizenship
odvzeti komu državljánstvo to deprive someone of his citizenship

dvojezičen pridevnik
1. (v dveh jezikih) ▸ kétnyelvűOtroci hodijo v dvojezične šole večinoma iz okoliških vasi. ▸ Többnyire a környékbeli falvakból járnak a gyermekek a kétnyelvű iskolákba.
Še dodaten pomemben mejnik pa je bilo leto 2011, ko so na avstrijskem Koroškem postavili dvojezične napise. ▸ A másik fontos mérföldkő 2011 volt, amikor kétnyelvű feliratokat helyeztek ki az ausztriai Karintiában.
Revija je dvojezična (slovensko-angleška) in postavljena tudi na svetovni splet. ▸ A folyóirat kétnyelvű (szlovén–angol), és a világhálón is elérhető.

2. (ki zna dva jezika) ▸ kétnyelvűOpravila sem tudi delno vodene intervjuje z nekaj vzgojitelji v vrtcih in s starši iz dvojezičnih družin. ▸ Részben vezetett felméréseket készítettem néhány óvodapedagógussal és szülőkkel a kétnyelvű családokból.

glasben pridevnik
(o glasbi) ▸ zenei, zenés, zeneVeč desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost

govoreč [é] (-a, -e) sprechend; jezike: -sprachig (angleško englischsprachig, francosko französischsprachig, nemško deutschsprachig, slovensko slowenischsprachig, več jezikov mehrsprachig)

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

Kolpa samostalnik
(slovensko-hrvaška reka) ▸ Kulpa

Küstenland, das, primorje; obmorski kraji; Slowenisches Küstenland Slovensko primorje

leposlovje samostalnik
(umetniška književna dela) ▸ szépirodalomSopomenke: beletristika

letopis samostalnik
1. (letna publikacija) ▸ évkönyvKmalu so začeli uvajati redna statistična raziskovanja, njihove rezultate so objavljali v letopisih. ▸ Rövidesen rendszeres statisztikai felméréseket vezettek be, és ezek eredményeit évkönyvekben tették közzé.
Letopis 2008 zajema dogajanje v štirih občinah od oktobra 2007 do novembra 2008. ▸ A 2008-as évkönyv négy község 2007 októbere és 2008 novembere között zajlott eseményeit tartalmazza.

2. ponavadi v množini (o pomembnem dosežku) ▸ évkönyv
Pet naslovov državnega prvaka je dosežek za svetovne športne letopise. ▸ Az öt országos bajnoki cím olyan eredmény, amely a világ sportévkönyveibe is bekerül.
Slovensko skakanje ima zdaj v letopisih že 65 zmagoslavij, 56 posamičnih. ▸ A szlovén síugrás már 65 győzelmet – ebből 56 egyéni – jegyez az évkönyvekben.
Mariborska peticija bi se lahko v letopise uvrstila kot peticija, ki je najhitreje pridobivala podpisnike. ▸ A maribori petíció olyan petícióként kerülhetne be az évkönyvekbe, amelyen a leggyorsabban gyűltek össze az aláírások.

3. ponavadi v množini, v zgodovinskem kontekstu (letni pregled pomembnih dogodkov) ▸ évkönyv
Če pobrskamo po starih arhivih, letopisih in zgodovinskih knjigah, v katerih so tudi podatki o izrednem vremenu, vidimo, da se je v daljšem obdobju klima prav tako spremenila. ▸ Ha átnézzük azokat a régi archívumokat, évkönyveket és történelemkönyveket, amelyek a szélsőséges időjárásról is tartalmaznak információkat, láthatjuk, hogy hosszabb időszakon belül az éghajlat is változott.

narodopisje samostalnik
(veda o značilnostih ljudstev) ▸ néprajz

plúti (plôvem) imperf.

1. navigare, andare per mare:
pluti ob obali cabotare, costeggiare
pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
pluti z vetrom navigare sopravvento
pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
pluti s sošnimi jadri randeggiare
pluti stran od nevihte poggiare
pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
pluti v privetrju sopravventare
pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
pren. kam plovemo? dove andiamo?

2. pren. correre, volare

3. pren. diffondersi

po³ členica

1. distributivno: je (po dva in dva je zwei und zwei, po en izvod je ein Exemplar); prihajati, vstopati: zu (po dva/pet zu zweit/fünft)

2.
po cele dni tagelang
po cele ure stundenlang
po cele tedne wochenlang
po cele mesece monatelang
po cela leta jahrelang

3. cena:
po sto tolarjev za kilogram ein Kilo zu hundert Tolar

4.
govoriti/pisati po nemško/slovensko/francosko/latinsko deutsch/slowenisch/französisch/lateinisch, auf deutsch, auf slowenisch, auf französisch, auf lateinisch
figurativno oditi po francosko sich (auf) französisch empfehlen/verabschieden

5. (na način)
po bratsko/očetovsko/prijateljsko -lich (brüderlich/väterlich/ freundschaftlich)
po moje/tvoje/Petrovo auf meine/deine/Peters Art
v kulinariki: po vrtnarsko/ mlinarsko … nach … -art
( nach Gärtnerart, nach Müllerart)