Franja

slin|a ženski spol (-e …) der Speichel; die Spucke
medicina izločanje sline die Speichelabsonderung, der [Speichelfluß] Speichelfluss
prepojiti s slino einspeicheln
figurativno cediti sline za čim sich die Finger nach (etwas) lecken
sline se mi cedijo mir wässert der Mund, mir läuft das Wasser im Munde zusammen

slȉna ž
1. slina: slina započinje probavu; gutati -u požirati sline; teku, cure mu -e cedi sline
2. smrkelj: iz nosa, iz nozdrva teče mu slina

slina samostalnik
(telesna tekočina) ▸ nyálStrupena slina stenic lahko poškoduje rastlinsko tkivo, ki se tako ne razvija normalno. ▸ A poloskák mérgező nyála károsíthatja a növényi szöveteket, amelyek így nem fejlődnek normálisan.V ustih se ji je nabirala slina in kar naprej jo je morala požirati. ▸ A nyál felgyülemlett a szájában, és folyamatosan nyelnie kellett.
Ker se mačke same čistijo, imajo na dlaki veliko posušene sline. ▸ Mivel a macskák mosakodnak, sok megszáradt nyál marad a bundájukon.
Steklina se prenaša s slino psov in drugih okuženih živali. ▸ A veszettség a kutyák és más állatok nyálával terjed.
Povezane iztočnice: polžja slina, umetna slina

slína saliva; (pljuvalna) spittle; slobber; slaver

slíne se mi pocedijo ob tem it makes my mouth water; my mouth waters at the thought (ali sight) of it, the thought (ali the sight) of it makes me drool
izločanje slíne salivation; discharge of saliva
ki dela slíno medicina salivant

slína salive ženski spol , bave ženski spol

sline se mi cedijo po tem cela me fait venir l'eau à la bouche, l'eau m'en vient à la bouche
sline tiščati od besnosti écumer de rage

slína (-e) f

1. saliva; bava:
(penasta) slina na ustih bava alla bocca
vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
požirati sline aver l'acquolina in bocca

2. ekst. bava, sbavatura:
polževa slina la bava delle lumache
slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)

slína ž slina, pljuvačka: slina se mu nabira v ustih
pljuvačka mu se skuplja u ustima; -e cediti po čem
gutati slinu, sa željom gledati što, za čim; gledam in -e cedim
gledam i rastu mi zazubice, voda mi pljušti na usta

slína saliva f ; baba f

sline cediti po čem comerse los dedos por a/c
sline se mi pocedijo la boca se ma hace agua
človeku se pocedé sline se le hace a uno la boca agua

slína -e ž., сли́на -и ж.

slína -e ž salivă; bale

сли́на -и ж., slína -e ž.

kačja slina frazem
neformalno (žganje) približek prevedka ▸ szíverősítő

polžja slina stalna zveza
(o sluzi) ▸ csiganyál
Polžje sline nikdar ne poskušajte odstraniti z vodo, ampak jo obrišite na suho. ▸ A csiganyálat sohase próbálja vízzel eltávolítani, hanem csak törölje szárazra.
V lepotilnem salonu poudarjajo, da polžja slina naredi kožo bolj prožno, obenem pa odstrani suho povrhnjico. ▸ A szépségszalonban hangsúlyozzák, hogy a csiganyál rugalmasabbá teszi a bőrt, egyúttal pedig eltávolítja róla a száraz felső hámréteget.

umetna slina stalna zveza
(zdravilo) ▸ mesterséges nyál, műnyál
Nancy je v drogeriji našla tekočo umetno slino, laboratorijski nadomestek prave sline. ▸ Nancy egy drogériában talált a valódi nyál laboratóriumi pótlására szolgáló folyékony műnyálat.

āspergō (adspergō, tudi adspargō: V., Dig. in āspargō: Dig. ) -inis, f (āspergere, adspergere, adspargere, āspargere)

1. brizganje, sikanje kam, proti čemu: sanguis virides aspergine tinxerat herbas O. je brizgnila curkoma.

2. met.
a) kam brizgnjena tekočina, slina, pena, kaplja: Peneus... nubila conducit summisque aspergine silvis inpluit O. z vodo (slapa) moči vrhove gozdovom, multa aspergine rorant O. rosijo (so premočeni) od kapelj plohe, salsa spumant adspargine cautes V. kipijo od solnatih pen, uti... non possit aspergo in interiorem partem venire Vitr. da... ne more dež škropiti v..., buxus longinqua aspergine maris inarescit Plin. iun. od morske, čeprav le od daleč priškropljene vode, aqua platanos leni aspergine fovet Plin. iun. z rahlimi kapljami, si adspargine... res deteriores factae sunt Dig. od plivkajoče morske vode, roris aspergines gelidae Amm. mrzle rosne kaplje, aspergines parvae Amm. lahen škropec; z gen.: nimborum Lucr. kapljajoči dež, aquae Petr. priškropljena kaplja vode, aquarum O. priškropljena voda, caedis O. priškropljena kri, kaplje krvi, salis Prud.; occ. dežna mokrota = voda, ki jo dež škropi na kamenje ali kamnite stene: neque aspergo nocebit Ca., tofi aspergine et gelu pruinisque rumpuntur in testas Plin; od tod aspergines parietum Plin. mesta, kjer se stene potijo, vlažne stene, stene z mrzlo vlago; pren. madež: cuius infamiae adspergo inquinat... multos Fr., omni culparum aspergine liber Prud.
b) kar se na kaj potresa = prha, posip, prašek, ki se potresa na odrgnine: Cael.

Opomba: Do Prisc. je bila ta beseda moškega in ženskega spola.

bále f pl. slina

bava f

1. slina, pena; sluz:
avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

2. kosmata svila

3. sapica, piš:
bava di vento sapica

4. tehn. plena

bave [bav] féminin slina; pena; (polžji) sluz

biascia f (pl. -sce) toskansko pena (na ustih), slina

dēspūtāmentum -ī, n (dēspuere) slina, izpljunek: Fulg.