skub|sti (-em) schröpfen; perje: ausrupfen, abrupfen, rupfen
skúbsti to deplume; (perutnino) to pluck, to pick
skúbsti koga (figurativno) to fleece someone, to overcharge someone, pogovorno to rip someone off
skúbsti plumer
skubsti (izžemati) koga soutirer de l'argent à quelqu'un, familiarno plumer, tondre quelqu'un
skúbsti (skúbem)
A) imperf.
1. pelare, spennare:
skubsti kokoš pelare un pollo
2. pren. pelare, essere esosi; salassare:
skubsti stranke, goste pelare i clienti
B) skúbsti se (skúbem se) imperf. refl. cambiare le penne
skúbsti skubem, skubi -te, skubel -bla, skuben -a čupati, skupsti: skubsti gosko, kokoš; skubsti koga za denar, od koga denar
skúbsti (perutnino) desplumar (tudi fig)
skúbsti skúbem nedov., обску́бувати -бую недок., общи́пувати -пую недок.
skúbsti -bim nedov. a jumuli, a smulge
abrupfen puliti, skubsti; Kuh: muliti
ausrupfen populiti, puliti, einen Vogel: oskubsti, skubsti
carmenar mikati, grebenati, česati (volno); skubsti; puliti (lase); oskubsti, oslepariti
carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)
I.
1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.
2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.
— II.
1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.
2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.
čepùšati -ām dial.
I. skubsti
II. čepušati se lasati se
čerùpati -ām
I.
1. trgati: pas me čerupa
2. skubsti: čerupati perje
3. trgati, kritizirati: šef je sve čerupao i razgolićavao
4. skubski, ropati: bestidno koga varati i čerupati
II. čerupati se dajati se, lasati se, mikastiti se: oni su se stalno čerupali oko nečega
čìjati -ām pukati, skubsti: čijati perje, vunu, platno
čȉmkati -ām
1. skubsti: čimkati meso s kosti
2. pukati: čimkati prstima rese od pojasa
čùpati -ām
I.
1. pukati, puliti: čupati korov iz zemlje, komu sijede, sede kose, platno
2. skubsti: čupati kokoš
3. vleči, lasati: čupati koga za kosu
4. trgati: čupa me u želucu, u stomaku
II. čupati se
1. puliti se, trgati se, mikastiti se: one se čupaju za kosu; čupati se oko novca
2. izvijati se: ona se čupala iz njegovih ruku
deplume [diplú:m] prehodni glagol
(o)skubsti
déplumer [-plüme] verbe transitif (o)skubsti, ogoliti
se déplumer izgubiti perje, ogoliti se, familier izgubiti lase
il commence à se déplumer postaja plešast
desplumar (o)skubsti
desplumarse goliti se