Franja

skovíkati to hoot; to screech

skovíkati (h)ululer, huer, chuinter, crier

skovíkati (-am) | skovíkniti (-em) imperf., perf. chiurlare

skovíkati -am ćukati: v gozdu skovika čuk

skovíkati ulular

boubouler [bubule] verbe intransitif skovikati

búkati bûčēm
1. bučati, mukati: vo buče
2. skovikati: čujem buljinu gdje buče
3. ekspr. rogoviliti, razgrajati, robantiti: reci mu da ne buče po mehani
4. razmetavati z rogovi: goveda buču sijeno

chiurlare v. intr. (pres. chiurlo) skovikniti, skovikati

chuinter [šɥɛ̃te] verbe intransitif skovikati; sikati; zamenjavati sičnike s šumevci

cijùkati cìjučēm, cijúkati cìjūčēm
1. čivkati: pilići cijuču; mlade lastavice cijuču
2. škripati: drumom cijuču točkovi
3. cviliti: tramvaj cijuče
4. skovikati: soko cijuče

cucubiō (cuccubiō) -īre (onomatop.; prim. gr. κίκυβος sova) skovikati, čoviniti, (h)ukati (o sovi): Suet. fr. (z obl. cuccubire).

ćúkati ćûkām
I. čukati, skovikati: jejina ćuka prodornim glasom
II. ćukati se govoriti se: po gradu se ćukalo da su ga srozali s direktorske stolice

gufare v. intr. (pres. gufo)

1. skovikati

2. hlastaje jesti

hoot² [hu:t]

1. neprehodni glagol
skovikati; tuliti, zavijati (sirena); hupati; rogati se (at komu)

2. prehodni glagol
izžvižgati koga

*huer [ɥe] verbe transitif, verbe intransitif sprejeti s posmehovalnim, sramotilnim vpitjem, izžvižgati; skovikati

il se fit huer par la foule množica ga je izžvižgala

huhúkati hùhūčēm skovikati: noću se čuje kako sova huhuče

hujúkati hùjūčēm skovikati: sove hujuču po zidurinama

húkati hȗčem
1. hukati: hukati u ruke, u prste, u zrcalo
2. vzdihovati, stokati
3. skovikati: sova huče u šumi
4. bučati, šumeti: vjetar, talas huče
5. klicati k molitvi: sinoć, baš kad je hodža hukao jaciju

hùktati hȕkćēm
1. vzdihovati, stokati: huktati od muke
2. hukati: huktati u ruku
3. skovikati: ćuk pjeva, sablasno hukće
4. bučati, šumeti: vani je huktao vjetar; voda hukće svu noć
5. puhati, sopihati: lokomotiva hukće uz brdo

hulúkati hùlūčēm dial. skovikati: negdje daleko huluče hulavica