Franja

skleniti¹ (sklénem) sklepati roke: die Hände falten, (nehati delati) die Hände in den [Schoß] Schoss legen
skleniti vrste aufrücken
skleniti se krog ipd.: sich schließen
logično se skleniti schlüssig wirken
skleniti se v verigo sich verketten, ljudje na demonstracijah: eine lebende Kette bilden

skleniti² (sklénem) sklepati neprehodno: einen [Beschluß] Beschluss fassen, beschließen, einen [Schluß] Schluss ziehen; (odločiti se) sich entschließen, za naprej: einen Vorsatz fassen

skleniti³ (sklénem) sklepati pogodbo, dogovor, kompromis: schließen, abschließen, kupčijo, kompromis: eingehen (einen [Kompromiß] Kompromiss eingehen); po dolgotrajnih pogajanjih: aushandeln
skleniti kupčijo einen Handel eingehen mit, handelseinig werden mit
skleniti mir Frieden schließen mit (tudi figurativno)
skleniti pogodbo einen Vertrag abschließen/schließen
skleniti poravnavo z pravo sich vergleichen mit, einen Vergleich abschließen
skleniti posel ein Geschäft machen, s kom: ins Geschäft kommen mit
skleniti sporazum ein Abkommen schließen
skleniti zakon eine Ehe eingehen/schließen
skleniti zdravstveno zavarovanje sich krankenversichern

skleniti⁴ (sklénem) (zaključiti) pogovore, pogajanja ipd.: abschließen

skleníti to decide, to take a decision; to make up one's mind; to resolve, to be resolved, to form a resolution; to determine; (končati) to close, to terminate, to conclude

skleníti mir to make peace
sklenil je, da bo še malo počakal he resolved to wait a little longer
skleníti pogodbo to make a contract, to contract
skleníti račun to close an account
skleníti svoj govor s temi besedami to conclude one's speech with these words
trdno so sklenili (so odločeni), da nas bodo uničili they are bent on ruining us
skleníti mednarodno pogodbo to conclude an international treaty

skleníti joindre, (re)lier, (ré)unir, allier, associer ; (odločiti) décider, résoudre ; (zaključiti) finir, terminer, achever, clore ; (račun) arrêter, régler ; (sejo) lever; conclure, faire (la paix)

skleniti pogodbo passer (ali conclure) un contrat, conclure un accord (ali un traité)
skleniti roke joindre les mains
trdno skleniti kaj prendre la ferme, résolution de faire quelque chose, se jurer de faire quelque chose, se proposer sérieusement de faire quelque chose
skleniti zakon contracter (un) mariage, se marier

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

skleníti sklenem, skleni -ite, sklenil -ila
1. sastaviti, spojiti: skleniti obroč, kolobar, krog, verigo
2. sklopiti: skleniti roke; skleniti pogodbo, zakon
sklopiti ugovor, brak; skleniti prijateljstvo, kupčijo, skleniti mir, premirje
3. završiti, zaključiti: skleniti sejo
završiti sjednicu, sednicu; skleniti račun; skleniti govor z opominom
završiti govor opomenom; skleniti življenje
umrijeti, umreti, skončati
4. zbiti: skleniti vrste

skleníti (odločiti) decidir, resolver, determinar (kaj napraviti a hacer a/c) ; tomar una resolución; acordar

skleniti mir concertar la paz
skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
skleniti (zaključiti) sejo levantar una sesión
skleniti pogodbo hacer (ali celebrar) un contrato, (mednarodno) concluir un tratado
skleniti roke juntar las manos (entrecruzando los dedos)
skleniti zakon contraer matrimonio

skleníti sklénem dov., постанови́ти -влю́ док., ухвали́ти -лю́ док.

skleníti sklénem dov.
1. a uni, a împreuna; a încheia
2. a încheia; a decide, a stabili

abschließen^*

1. mit einem Schlüssel: zakleniti, zaklepati (sich se)

2. (abtrennen) zapreti, zapirati (sich se); sich abschließen gegen biti nedostopen za

3. (beenden, enden mit) skleniti, zaključiti, zaključevati (z), abschließen mit končati z ( intransitiv se)

4. (vereinbaren) Geschäfte: sklepati, skleniti, einen Vertrag abschließen skleniti pogodbo, pogoditi se

acordar [-ue-] skleniti, odločiti, priznati; v sklad spraviti, uskladiti; ukazati, predpisati; spomniti; privoliti, strinjati se, soglašati

hacer acordar (a) spomniti (na)
acordarse dogovoriti se; (con) poravnati se z
acordarse de a. spomniti se na, spominjati se, pomniti
si mal no me acuerdo če se prav spominjam
si te he visto, no me acuerdo nehvaležnost je plačilo sveta

agglomerō (adglomerō) -āre -āvī -ātum „na klobko primotati“, od tod pesn. pren. tesno strniti, skleniti (sklepati), pridružiti (pridruževati): latera Val. Fl., arma Sil., addunt se socios... et lateri adglomerant nostro V. se strnejo ob naši strani, densi cuneis se quisque coactis adglomerant V., agglomerat tenebras Val. Fl. kopiči temo, adglomerare fretum Val. Fl.

aggregō (adgregō) -āre -āvī -ātum (ad in grex) čredi, jati pridružiti, od tod

1. sploh pridružiti (pridruževati), skleniti (sklepati) s kom ali s čim; abs.: quibuscumque signis occurrerat, se aggregabat C.; z dat.: se Romanis L., ambiguos militum animos partibus T.; med.: adgregari Vespasiani partibus T. pristopiti, desciscentibus Suet. z ad: adgregare filium ad patris interitum Ci., suam voluntatem ad summi viri dignitatem Ci. ep. s svojim srcem se nagibati k..., se ad amicitiam eorum C. pridružiti se njihovim prijateljem; z in in acc.: te semper in nostrum numerum adgregare soleo Ci.; s krajevnimi adv.: eodem ceteros undique conlectos naufragos Ci.

2. nakopičiti (nakopičevati): pecunias, thesauri acervos Ambr.

ajustar prilagoditi, pripraviti, urediti, v sklad spraviti; montirati; skladati se; dogovoriti se; (račun) zaključiti, (pogodbo) skleniti

ajustar las cuentas poravnati račune
ajustarse domeniti (dogovoriti) se, sporazumeti se
ajustarse a uno prilagoditi se komu

allacciare v. tr. (pres. allaccio)

1. zavezati, zadrgniti, zapeti, stisniti:
allacciare le stringhe, la cravatta, la cintura zavezati vezalke, kravato, zategniti pas
allacciare una vena podvezati žilo
allacciare le acque zbrati vodo iz več izvirov v eno strugo

2. tehn. priključiti, spojiti, povezati

3. pren. skleniti, sklepati, navezati:
allacciare un'amicizia, contatti skleniti prijateljstvo, navezati stike

4. knjižno omrežiti, zapeljati

aneinanderlegen, aneinander legen zložiti, Hände: skleniti

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

asentar [-ie-] postaviti, posaditi, položiti; zadati (udarec); vdelati; nabrusiti, (iz)gladiti; skleniti (pogodbo), dogovoriti se; trditi; sesti, nastaniti se, počivati

asentarse usesti se, sesti; zjasniti se