skel|eti [é] (-i) na koži, v očeh: brennen
skeléti to smart
te opeklina skeli? does your burn smart?
skeleča bolečina smarting pain
skeléti brûler, cuire, piquer, picoter, mordre
skeléti (-ím) imperf. bruciare, dolere; pren. cuocere:
neuspeh ga je skelel v dno duše l'insuccesso gli bruciava nel profondo dell'animo
vest ga skeli ha rimorsi di coscienza
skeléti -im, skelel -ela peći, žestoko boljeti, boleti: rana skeli; vest me skeli
skeléti -ím nedov. a ustura
bite*1 [bait]
1. prehodni glagol
gristi, odgristi; pičiti, pikati; jedkati, razjedati
pogovorno oslepariti; okužiti
2. neprehodni glagol
gristi; peči, skeleti
figurativno pustiti se oslepariti; prijeti
the brake will not bite brzda noče prijeti
to bite the dust pasti na tla, valjati se po tleh, umreti
to bite the hand that feeds one pokazati se nehvaležnega
to bite one's lips krotiti, premagovati se
brennen (brannte, hat gebrannt)
1. intransitiv goreti; auf der Haut, Zunge, in den Augen: peči, skeleti, Sonne: žgati
2. transitiv žgati, Wunden: izžigati, izžgati, Vieh: žigosati, Branntwein: kuhati, Technik Textilwesen bariti, Kaffee: pražiti; auf den Nägeln brennen figurativ muditi se, priganjati (koga); brennen auf etwas nestrpno pričakovati; gebranntes Kind scheut das Feuer kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, osmojena mačka se ognja boji
brídjeti -ī (ijek.), brídeti -ī (ek.)
1. skeleti: rana bridi
2. briti: napolju bride hladni vjetrovi
3. srbeti: bride mi prsti
bríždati bríždī
1. brizgati, kipeti: sve to briždi smijehom, smehom kraj mene
2. skeleti: još me briždi što me upecala osica
3. močiti: vranovi na bačvama još svježi brižde čepi sodov močijo, čeprav so novi
4. briti: vjetar briždi
bújati -īm
1. bučati
2. skeleti, boleti: na udarenom mjestu buji
burn*1 [bə:n]
1. prehodni glagol
zažgati, sežgati; pražiti; vžgati, ožigosati; spaliti
2. neprehodni glagol
goreti, smoditi se, žareti, skeleti, peči; plamteti, razplameniti, razvneti se
to burn to ashes upepeliti; v prah zgoreti
to burn the candle at both ends naporno delati, preveč se truditi
to burn daylight zapravljati čas
to burn one's fingers opeči si prste
to burn to the ground do tal pogoreti
to have money to burn imeti preveč denarja
it burned itself into my mind vtisnilo se mi je v spomin
to burn out of house and home pregnati
to burn one's boats onemogočiti si povratek
his money burns a hole in his pocket zapravi ves denar
money to burn več ko dovolj denarja
to burn the midnight oil delati ponoči
ameriško to burn powder zapravljati strelivo
the sun burns away the mist sonce razprši meglo
to burn the water loviti ribe pri svetilkah
to burn the wind (ali earth), ameriško to burn up the road brzeti v največjem diru
cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu
cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato
cuōcere*
A) v. tr. (pres. cuōcio)
1. kuhati; peči: žgati:
cuocere mattoni žgati opeko
cuocere carne peči meso
cuocere in umido dušiti
lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga
2. pren. mučiti; žalostiti
B) v. intr.
1. kuhati se; peči se; žgati se:
l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici
2. pren. žgati; peči, skeleti:
un'offesa che cuoce žalitev, ki žge
C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)
1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se
2. pren. žreti se; žalostiti se
frizzare v. intr. (pres. frizzo)
1. skeleti, peči, ščemeti
2. biti rezen:
un vino che frizza rezno vino
3. pren. biti zbadljiv in duhovit:
un motto che frizza zbadljivka
mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)
1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.
2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.
Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.
tingle [tiŋgl]
1. samostalnik
zvenenje, šumenje (v ušesu); zbadanje; ščemenje; mravljinci (v životu); srbenje pikanje; skelenje; drhtenje, tresenje nervozno vznemirjenje
2. neprehodni glagol
zveneti v ušesih, šumeti; ščemeti; bosti, zbadati; srbeti, pikati; skeleti (with od)
drhteti, tresti se, biti živčno vznemirjen
figurativno biti nabit (with z)
prehodni glagol
povzročiti zvenenje, šumenje, srbenje
my ears are tingling v ušesih mi šumi
the story tingles with interest zgodba je napeto zanimiva
usturá ústură vt. skeleti, peči, žgati