Franja

skelet [é] moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija das Skelett, (notranji Innenskelett, zunanji Außenskelett, apneni Kalkskelett, kremenčev Kieselskelett, roženi Hornskelett)
koralni skelet das Korallenskelett
kostni skelet das Knochengerüst
kožni skelet živalstvo, zoologija Hautskelett

2. gradbeništvo, arhitektura das Skelett, das Rahmentragwerk
jekleni skelet Stahlskelett
gradbeništvo, arhitektura kamniti skelet das Strebewerk; predalčna lesena gradnja: polje v skeletu das Fach

skèlet m (gr. skeletós)
1. skelet: skelet zgrade
2. okostnjak

skelét skeleton

on je pravi pravcati skelét he is a regular skeleton, he is nothing but skin and bones, he is a mere bag of bones
ogoliti do skeléta, spremeniti v skelét to skeletonize
postal je pravi skelét he was reduced to a skeleton

skelét anatomija squelette moški spol , (tudi figurativno) ; (tehnika) ossature ženski spol , charpente ženski spol , carcasse ženski spol ; (ladje) membrure ženski spol

skelét (-a) m

1. ossatura (tudi ekst.)

2. anat. scheletro:
živ skelet magro come uno scheletro

3. pren. ossatura, struttura, schema, trama; orditura

skelét m (gr. skeletós) skelet, kostur: človeški, živalski skelet; železobetonski skelet

skelét -a m., скеле́т -а ч., кістя́к -а́ ч.

skelét -a m
1. schelet
2. armatură, carcasă
3. osatură

скеле́т -а ч., skelét -a m., okostnják -a m., okóstje -a s.

atomy² [ǽtəmi] samostalnik
okostje, skelet; suhec

carcásă -e f ogrodje, skelet

esqueleto moški spol skelet, okostnjak

estar hecho un esqueleto biti pravi okostnjak
esqueletos pl notranje odrske luči; (ladijsko) ogrodje; Či osnutek, skica
en esqueleto nedokončan

Gebein, das, kosti, okostje, skelet; der Schreck: fährt ins Gebein (strah) gre do kosti

Gerippe, das, (-s, -) okostje, (Skelett) okostnjak; Technik ogrodje, skelet; (Stahlgerippe) Technik rebra

gród m okosnica; skelet, naročito kod vozila

Knochengerüst, das, okostje, skelet; koščeno ogrodje

kȍstūr m mest. u kostúru okostnjak, skelet, ogrodje: ljudski, životinjski kostur; iskopali su dva -a: veoma je mršav, pravi kostur; kostur nove željezničke stanice

koštànīk -íka m redko okostnjak, skelet: obični ljudi rekli bi kostur, a on, genij, kaže koštanik

lārva (stlat. lārua) -ae, f (menda iz *lāsou̯a, sor. z Lār2, torej = podobo ali zunanjost lara noseča)

1. zli duh, duhovín(a), pošast, strah = strašilo; larvae, nekakšno nasprotje larov, so imeli Rimljani za vznemirjajoče duhove pokojnikov in so si jih predstavljali v podobi okostnjakov: Sen. ph. (Apocol.), Amm., laruae stimulant virum Pl., larvā vel aliquo diro numine immisso Ap. (prim. Ap. De deo Socratis 15); kot psovka = spaka, grdoba: etiam loquere, larua? Pl., larvas sic istos percolopabant, ut … Petr.

2. meton.
a) krinka, ličilo, maska gledaliških igralcev: nil illi larva aut tragicis opus esse cothurnis H.
b) okostnjak, ogrodje, skelet: larvam argenteam attulit servus Petr.

momie [-mɔmi] féminin mumija; figuré mršava oseba, skelet; nazadnjaški, starokopiten človek

être maigre comme une momie biti zelo suh