Franja

sked|enj [è] moški spol (-nja …) die Scheune, der (offene) Speicher

skedénj grange ženski spol , aire ženski spol

skedènj -dnja i skèdenj -dnja m (stvnj. scugin) štagalj, gumno, zgrada u kojoj se drži stočna krma i gdje se mlati

skedènj -dnjà m., стодо́ла -и ж.

skedènj -dnjà m şură, hambar

skédenj barn; shed

skèdenj (-dnja) m agr. aia (del granaio); fienile

aia f kmečko dvorišče; gumno, skedenj:
menare il can per l'aia zavlačevati, odlašati

aire [ɛr] féminin

1. skedenj, gumno, gumnišče

2. gnezdo ujed; (prost) prostor, area; površina, ploščina; marine smer vetra; cona, področje

aire d'atterrissage et de décollage vzletni in pristajalni prostor na letališču
aire du cercle ploščina kroga
aire d'activité področje aktivnosti
aire au ciment cementna tla
aire de danger ognjišče, vir nevarnosti
aire de repas jedilna niša, jedilni kot
aire d'influence vplivno področje
aire du vent smer vetra

Alōe͡us -eī, m (Ἀλωεύς, prim. ἀλωά skedenj) Aloej, Gigant, Pozejdonov in Kanakin sin: Hyg., Lucan., Serv., Cl. Po njem se imenujeta Alōīdae -ārum, m (Ἀλωεῖδαι) Aloida, velikana Ot in Efialt (Otos, Ephialtes), ki ju je Aloejeva žena Ifimedija rodila Pozejdonu; ker sta naskočila nebo, sta v podzemlju za kazen uklenjena: V., O.

área ženski spol (odprt) prostor, ploščina, površina; stavbišče, gradbišče; skedenj; ar (100 m²); ameriška španščina torišče, polje udejstvovanja

ārea -ae, f

1. plan, ravan, odprt (nezagrajen) prostor: planissima campi area O., area pelagi Sil. površina, lice.

2. pren. o raznih planih toriščih:
a) gumno, gumnišče, skedenj: frumentum de area tollere Ci., cum in areis frumenta sunt Ci., area... ingenti aequanda cylindro V.
b) dirkališče, poprišče: mediā areā (circi) L., artes, omnis quibus area servit Mart.; occ. poprišče, polje: nunc teritur nostris area maior equis O., patet in curas area lata meas O. širno polje se odpira mojim skrbem = mnoge skrbi me tarejo, vitae tribus areis peractis Mart., quidquid inter fortunae aream geritur Boet.
c) stavbišče: prata et areas emere Ci., domum dirui iussit, ut monumento area esset L., domo quaerenda est area H.
č) dvorišče: palma in area enata L., resedimus in area domūs Plin. iun.
d) planišče, (mestni) trg: area Vulcani L. pri Vulkanovem svetišču, area Capitolii L. ali area Capitolina Suet. na Kapitoliju, area fori Suet.
e) igrišče, terišče, shajališče: campus et areae repetantur H.
f) ploščina zemljišča: Ci. (Parad. VI. 51).
g) leha, greda: Varr., Col., Plin.
h) gumnišče (za lov na ptice), ptičnica: auceps quando concinnavit aream Pl.
i) grobišče, pokopališče: Tert.
j) sušilnica za sol: areae salinarum Vitr.

3. pren.
a) obstret okrog sonca ali meseca: Sen. ph.
b) pleša na glavi: Cels., Mart.
c) geom. α) ploskev, ravnina: Q., Gell. β) ploščina geometrijskega lika: Vitr.

barn [ba:n] samostalnik
skedenj
ameriško (tudi) hlev
slabšalno revna hiša, slaba zgradba

barn dance vrsta kmečkega plesa

bodega ženski spol (vinska) klet; pivnica, točilnica, krčma; shramba; skedenj; podpalubje

era ženski spol skedenj; greda

granero moški spol (žitna) kašča, skedenj

grange [grɑ̃ž] féminin skedenj, gumno

Holzstadel, der, skedenj

horreum -ī, n (najbrž sor. s haurīre, horreum torej = „iz česar se žito zajema“; prim. horia)

1. shramba za vsakovrstno zalogo, skladišče, (zaloga), žitnica: clavis horrei Ci., horrea constituere C. ali ponere L. (napraviti, napravljati) horrea privata Ci. (naspr. h. publica Lamp.), deripere horreo (sc. vinario) amphoram H. iz vinske zaloge, iz vinskega hrama, Sulpicia horrea H. Sulpicijeva vinska zaloga (ki je bila zelo imenitna), h. vinarium Sen. ph., Dig., pensile h. (za olive) Col., horrea frumenti Plin., h. frumentarium Dig., penuarium Ulp. (Dig.), apertis horreis pretia frugum levare T., horrea frugum plena Ambr., alia virtutis suae horrea se reperisse existimantes Amm. najdbo novih žitnic so imeli za delo svoje hrabrosti; horreum kot skladišče kmetijskega orodja: Col., — knjig: Sen. ph. — kipov: Plin. iun., — srebrnine: Paul. (Dig.), — raznega blaga: Ulp. (Dig.); o živalskih zalogah: saepe exiguus mus … horrea fecit V., (apes) floribus horrea texent V., terrena sub horrea ferre … formicae grana reperta solent O.; metaf.: Capua horreum agri Campani Ci. žitnica.

2. skedenj, gumno: ruperunt horrea messes V., si proprio condidit horreo, quidquid de Libycis verritur areis H., spicis horrea plena Tib.

pajar moški spol svisli; skedenj, gumno

buscar un alfiler en un pajar (fig) iskati šivanko v kupu slame